Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Površje

Obale Afrike so malo razčlenjene. Edini večji otok je Madagaskar, med polotoki je največji Somalski, med zalivi pa Gvinejski. Ker ni globokih in ozkih zalivov, je malo naravnih pristanišč. Ker imajo reke tik ob izlivu v morje visoke pragove in slapove, je z morja proti notranjosti celina težko dostopna. Zaradi največje puščave Sahare je težko prehodna tudi s severa na jug in obratno. Zato so Evropejci notranjost Afrike spoznali zelo pozno.
Velik del celine sestavlja star Afriški ščit, ki je ostanek {Gondvane;Zemljina skorja je sestavljena iz plošč, ki se stalno premikajo. Posledica je premikanje celin. V Paleozoiku je bilo Zemljino kopno združeno v eno veliko celino Pangeo, ki je v mezozoiku začela razpadati. Razdelila se je na severno (Lavrazija) in južno celino, ki se je imenovala Gondvana. Gondvana je bila velika celina na južni polobli, ki so jo sestavljale današnje celine Afrika, Južna Amerika, Antarktika in Avstralija. Z njimi pa je bila združena tudi Indijska podcelina.}, zato je površje Afrike precej uravnano. Nagubana sta le skrajni severozahodni (gorovje Atlas) in južni (Kapsko gorovje) del celine. Afriški ščit je na vzhodu razlomljen, tam je nastal {Veliki tektonski jarek;Kotlino Viktorijinega jezera obdajata Vzhodnoafriški in Srednjeafriški hrbet. Osrednji deli obeh hrbtov so se ob tektonskih prelomnicah ugreznili in nastala sta Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek, široka 30-80 km. V obeh jarkih so globoka tektonska jezera. Nad tektonskim jarkom se dvigujejo vulkanski stožci (najvišji vrh Kibo 5895m, v pogorju Kilimandžaro).}. Prevladujejo  kamnine predkambrijske starosti, ki so prekrite z mlajšimi sedimenti, tudi vulkanskimi.

Magmatske kamnine na območju Jezerskega višavja
Mladonagubano slemenasto gorovje - Atlas
Zmajeve gore na jugu Afrike

Za afriško površje je značilno menjavanje velikih kotlin, planot, višavij in uravnav. Prevladujoče oblike površja so:
  • Kotline: Zahodnosaharska (Nigrska), Čadska, Zgornjenilska (ob Belem Nilu), Kongova, kotlina Viktorijinega jezera, Kalahari.
  • Nizke planote: Sahara.
  • Višavja in gorovja: Etiopsko, Vzhodnoafriško in Južnoafriško višavje, Kapsko gorovje, Zmajeve gore, Atlas.
  • Nižine: nižavje ob reki Senegal, nižavje ob spodnjem Nilu, obala Mozambika.

Ahagar - vulkansko gorovje sredi Sahare
Kraterji na Jezerskem višavju
Uravnana pokraina v Bocvani na jugu Afrike

<NAZAJ
>NAPREJ2/177