Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Splošno velja, da je celino Ameriko odkril Krištof Kolumb leta 1492. Kljub temu nekateri primat pripisujejo Vikingom. Ne glede na to, kaj pravi zgodovina, pa je bil Krištof Kolumb, kljub štirikratnemu potovanju na zahod, do svoje smrti prepričan, da je odkril zahodno pot do Indije.

Amerika je na zahodni polobli. Na severu se Aljaska močno približa Aziji, na jugu pa je Ognjena zemlja zadnja ladijska postojanka na poti na Antarktiko. Ameriko obdajata Tihi in Atlantski ocean. 

Če upoštevamo geografsko lego, Ameriko delimo na Severno in Južno Ameriko. Meja med njima je na najožjem delu države Panama. Na podlagi fizičnih značilnosti Ameriko delimo na Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Za Srednjo Ameriko štejemo ožji pas kopnega med obema celinama.

Glede na prebivalstvo in gospodarstvo Ameriko delimo na Angloameriko in Latinsko Ameriko. K prvi štejemo ZDA in Kanado, vse ostale države pa spadajo v Latinsko Ameriko.

Kolumbova ladja Santa Maria
Kolumbovo izkrcanje
Amerigo Vespucci

<NAZAJ
>NAPREJ87/177