Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Rudarstvo

Rudarstvo ima na slovenskem dolgo tradicijo. Zaradi skromnih rudnih zalog so prevladovali manjši rudniki. Večja sta bila le idrijski rudnik živega srebra in rudnik svinca in cinka v Mežici. V 19. stoletju se pod vplivom industrializacije (parni stroj) začne razvijati premogovništvo in različne industrijske panoge, ki so bile vezane predvsem na dostopne domače surovine (železarstvo, steklarstvo...). Največji premogovniki so bili na območju Trbovelj, Zagorja in Hrastnika (t.i. Črni revir) in Velenja (Velenjski premogovniški bazen). Danes rudnike zapirajo. Obratuje le še rudnik {lignita;Lignit je slabo kaloričen. Je značilne rjave z izrazito leseno strukturo in teksturo. Vsebuje veliko vlage, zaradi česar ima nizko kurilno vrednost. Uporablja se za proizvodnjo električne energije.} v {Velenju;Začetki delovanja rudnika segajo že v leto 1875. Velenjski premogovnik deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. Iz lignitnih plasti, debelih kar 165 metrov, je bilo doslej odkopanega 220 milijonov ton lignita. Če bi ga naložili na vagone, bi lahko z njimi sestavili kompozicijo, ki bi dvakrat obkrožila Zemljo. Zaloge lignita, ki ga uporabljajo v termoelektrarni Šoštanj, naj bi pri današnjem izkopu zadoščale še za štirideset let delovanja premogovnika. Leta 1999 je bil v opuščenem delu jame Škale urejen Muzej premogovništva Slovenije, kjer lahko obiskovalci spoznajo razvoj premogovniška v Sloveniji.} (lignit za potrebe TE Šoštanj).

Promogovnik Velenje
Vhod v Savski rov rudnika Trbovlje Vhod v rudnik Mežica

Preberi spodnji odstavek in vstavi manjkajoče besede.

V Sloveniji smo imeli rudnika svinca in cinka na Koroškem v zgornji Mežiški dolini ob vznožju Pece .

V Idriji so kopali živo srebro . Oba rudnika sta zaprta, rovi pa so urejeni za turistične oglede.

V svetovnem spletu poišči osnovne podatke o projektu TEŠ 6 (skupna moč, izpusti CO2/kWh) in jih primerjaj s podatki blokov TEŠ 3, 4 in 5. Kaj ugotoviš?

Na kratko opiši, katere so posledice, ki jih rudarjenje naredi v pokrajini.

Hrastnik Trbovlje
Velenje Zagorje

Preglej grafični prikaz količine izkopanega premoga za izbrane rudnike v Sloveniji. Kaj lahko ugotoviš?

<NAZAJ
>NAPREJ80/241