Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Nafta in zemeljski plin

V svetovnem merilu (in tudi v Sloveniji) je {nafta;Nafta je nastala z usedanjem odmrlih mikroorganizmov, alg in planktona na morsko dno, kjer so jih prekrile debele plasti usedlin. Nastajala je brez prisotnosti kisika, pod visokim tlakom in ob visokih temperaturah. Največje ocenjene zaloge nafte so na Bližnjem vzhodu, kjer načrpajo največ nafte. Pomembne zaloge so tudi v Rusiji, Severni Ameriki (Aljaska, Mehiški zaliv), Severni Afriki (Libija, Egipt), severnem delu Južne Amerike (Venezuela) in na polarnih območjih. V Evropi so pomembne zaloge na območju Severnega morja, kjer jo črpajo s pomočjo naftnih ploščadi. Države izvoznice nafte so povezane v organizacijo OPEC (Organisation of Petroleum Exporting Countries). Preko OPEC-a imajo te države vpliv na ceno nafte na svetovnem trgu.} trenutno najpomembnejši energetski vir. Predstavlja skoraj 1/3 celotne oskrbe z energijo. Izkoriščanje nafte se je v Sloveniji pričelo pred drugo svetovno vojno, ko so pri Petišovcih pri Lendavi odkrili manjše zaloge nafte. Gre za edino odkrito nahajališče nafte v Sloveniji, ki je sedaj že izčrpano. Plinifikacija Slovenije se je pričela v začetku sedemdesetih let. Leta 1978 je bil zgrajen prvi magistralni plinovod. Od takrat se plinovodno omrežje v Sloveniji ves čas dograjuje in danes obsega že skoraj 1000 km, naftovodnega omrežja pa Slovenija trenutno nima. Pri preskrbi s tekočimi gorivi ter {zemeljskim plinom;Zemeljski plin je zmes plinastih ogljikovodikov, katere glavna sestavina je metan. Nastaja na podoben način kot nafta in se zato tudi pojavlja na istih območjih. Je precej eksploziven, brez barve in vonja, zato mu za lažjo zaznavnost v prostoru umetno dodajajo nekatere snovi, ki jih zaznavamo z vohom. Med vsemi fosilnimi gorivi velja za najčistejši energetski vir z najmanjšimi emisijami CO2 pri izgorevanju. Njegovo črpanje je neproblematično, prav tako transport s posebej prirejenimi plinskimi tankerji in po plinovodih. Ocenjujejo, da ima največje zaloge zemeljskega plina Rusija. } je Slovenija povsem odvisna od uvoza. Glavna vira zemeljskega plina sta Rusija in Alžirija. Zemeljski plin predstavlja okoli 10 %, nafta pa približno 40 % uvoženih fosilnih goriv v celotni preskrbi Slovenije z energijo.

Plinovodno omrežje Od kod prihaja plin v Slovenijo.

Geotermalna energija

Ljudje že dolgo izkoriščajo geotermalno energijo, saj so že v antiki poznali blagodejne učinke termalne vode ali pa so toplo vodo uporabljali za ogrevanje. Geotermalna energija ima izvor v vroči Zemljini notranjosti. V naravi se pojavlja v obliki izvirov vroče vode. V Zemljini skorji se kamnine in voda segrevajo in energijo lahko izkoriščamo za ogrevanje in proizvodnjo elektrike. Slovenija ima največ geotermalne energije v severovzhodnem delu, kjer so termalni in termomineralni vrelci in vrtine. Kljub temu pa še ni postavljene nobene elektrarne na geotermalno energijo. Večina energije se porabi v zdravstvene in turistične namene (zdravilišča) ter za ogrevanje.

Razmisli, katere so glavne prednosti in pomanjkljivosti izkoriščanja geotermalne energije.

Zemljevid geotermalnih izvirov
Nastanek geotermalne vode 

<NAZAJ
>NAPREJ82/241