Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Industrija

Industrija je gospodarska dejavnost, ki s pomočjo strojev predeluje surovine v uporabne izdelke. Na območju Slovenije se je industrializacija začela sredi 19. stoletja z majhnimi podjetji, ki so bila tuji lasti. Najbolj se je okrepilaa v času po drugi svetovni vojni v okviru planskega gospodarstva. Takrat so bile prevladujoče industrijske panoge železarstvo, steklarstvo, kovinska, kemična, živilska, papirna, lesna, strojna in tekstilna industrija. Prevladovali so veliki industrijski obrati. Npr.: Litostroj, TAM, Cinkarna Celje, Iskra, papirnica Vevče, železarstvo na Jesenicah, Ravnah in v Štorah, tovarna aluminija v Kidričevem, Gorenje, Krka, Lek, Mura, Droga, Kolinska, Žito, Fructal, Slovenijales, Eta ipd. Celotna industrija je v obdobju okrog leta 1975 predstavljala več kot polovico bruto domačega proizvoda; danes samo še tretjino.

Danes je industrijska podoba Slovenije zelo raznolika. Industrijske panoge so razpršene po celotnem ozemlju, manj pa je industrijskih gigantov, ki bi zaposlovali po več tisoč delavcev.

Najpomembnejše industrijske panoge so kovinska, avtomobilska, kemijska, farmacevtska in elektro industrija. Posebno vlogo v oskrbi prebivalstva ima živilska industrija.

Gorenje Velenje
Droga - Kolinska
Lek Ljubljana

Problemov slovenske industrije je veliko. Eden večjih je usmerjenost industrije v izdelavo polizdelkov in izdelkov z nizko dodano vrednostjo, ki na trgu dosegajo nizke cene. Posledica je, da ni zaslužka za vlaganje v znanje in razvoj, premalo pa s podjetji sodelujejo razvojni in znanstveni inštituti, fakultete in univerze.

Vpliv industrije na okolje je že zaradi porabe surovin in energije izjemno velik. Neposredni učinki v okolju se kažejo v gradnji industrijskih stavb in površin, elektrarn, izpustih odpadnih voda, plinov in trdih delcev v okolje. Posledica so smog, hrup, kisli dež, onesnaženi vodni viri, gradnja na kmetijski zemlji ipd. Še več je posrednih okoljskih vplivov: gradnja cest, železnic, naftovodov, daljnovodov, povečan promet ter {deagrarizacija; Deagrarizacija je opuščanje kmečkega načina življenja in kmetijskih dejavnosti.} in {urbanizacija; Urbanizacija je širjenje mest in mestnega načina življenja.}. 

Industrijsko onesnaženje nekaterih slovenskih mest.

Šoštanj
Sevnica
Celje

<NAZAJ
>NAPREJ83/241