Pluralizem glasbenih stilov
Čeprav smo v svetovnem merilu ena manjših držav, se lahko pohvalimo z zavidljivim številom glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Tako ne preseneča, da je glasbena ustvarjalnost 20. in 21. stoletja s pestro paleto skladb različnih stilnih nazorov bogato prispevala v zakladnico slovenske glasbe. Čeprav se slovenski skladatelji najpogosteje stilno ne opredeljujejo oziroma se smatrajo za izrazite individualiste, jih vendarle radi »popredalčkamo«.
Avantgardni pristopi
Posamezni skladatelji so tako svoja dela gradili na osnovi 12-tonske tehnike, mnogi so z avantgardnostjo storili še korak naprej. Z uporabo novih kompozicijskih tehnik, kakršna je na primer aleatorika, z uporabo novih elementov, kakršni so zvočne ploskve in clustri, z vpeljevanjem atonalnosti, so stopali po poti modernizma, postmodernizma in drugih smeri.
Elektronska, elektroakustična in računalniška glasba
Glasbena tvornost v Sloveniji posega tudi na področje elektronske, elektroakustične in računalniške glasbe – avtorji svoja dela gradijo pretežno s pomočjo računalniškega medija, uporabljajo elektronsko glasbeno tehnologijo in elektronske inštrumente, ali pa elektronske zvoke združujejo z zvoki klasičnih glasbil.
Postmodernizem
Med skladatelji so tudi postmodernisti, ki v svojih kompozicijah združujejo sodobno in preteklo glasbeno govorico, ki mnogokrat preraste v pluralizem stilov. Seveda pa je stvar posameznika, kaj (stilno) bo uporabil oziroma v katero smer ga vodi njegova invencija.
Ljudska glasba v umetni
Posamezniki so se zelo hitro zgledovali po evropskih vzorih, spet drugi pa so črpali iz posebnosti prostora, v katerem se nahaja naša dežela. Tako so vpletali folklorne elemente, bili so slovansko pripovedniški, ozirali so se celo po drugih narodih Balkanskega polotoka ter iskali specifično melodiko, značilno za to okolje.
|
{Zborovska glasba;Slovenski skladatelji bogato delujejo na področju zborovske glasbe, ki jo izvajajo številni zbori, tako profesionalni kot amaterski, tako ženski, moški kot tudi mešani, tako odrasli, mladinski kot tudi otroški.} |
{Narodno-zabavna glasba;Po zaslugi narodno-zabavne glasbe nas pozna cel svet (predvsem nemško in avstrijsko območje ter mnoge države na območju Severne Amerike, kjer prednjači predvsem Pensilvanija).} |
|
{Filmska glasba;Kekec, Vesna, Sreča na vrvici so samo nekateri filmi, katerih filmska glasba se je mnogim generacijam vtisnila v neizbrisen spomin.} |
{Jazz;Na področju jazzovske glasbe so nas pred, med in po vojni zabavali plesni orkestri z umetniki, kakršen je bil Bojan Adamič, dandanes pa imajo nekateri skladatelji jazz za drugo vejo resne glasbe.} |
Slovenski skladatelji imajo že vse od leta 1945 tudi svoje stanovsko društvo, imenovano Društvo slovenskih skladateljev (DSS).
Pomagaj si s spletnimi viri in označi trditve, ki držijo.
a) Darijan Božič je ustanovil koncertni atelje DSS.
Drži. Ne drži.b) Danilo Švara je ustanovil Operno šolo na DSS.
Drži. Ne drži.c) Zelo znani koncerti v okviru društva so Noči slovenskih skladateljev.
Drži. Ne drži.d) Društvo ima svojo edicijsko hišo, ki skrbi za izdajo notnega gradiva.
Drži. Ne drži.e) Društvo ima kiparski atelje, kjer izdelujejo doprsne kipe skladateljev.
Drži. Ne drži.f) Društvo ima svoj lasten orkester KOS (Komorni orkester solistov)
Drži. Ne drži.