Glasbo, ki jo izvaja človeški glas ali vokal (latinsko vox = glas), imenujemo vokalna glasba. Vokalne skladbe so tiste, ki jih izvajajo pevski glasovi, v splošnem pa mednje štejemo tudi takšne, ki jih spremljajo glasbila.

Do razvoja elektronske in računalniške glasbe smo lahko v grobem obravnavali dve glavni veji glasbene ustvarjalnosti glede na njene izvajalce: vokalno in instrumentalno. V kategorijo instrumentalne glasbe, ki jo izvajajo glasbila, lahko štejemo tudi glasbo, v kateri se glasbilom pridružijo pevci, vendar mora biti njihova vloga spremljevalna in ne vodilna.

Glas je za razliko od vseh ostalih glasbil del živega organizma. Zaradi zmožnosti besednega sporočanja lahko s poslušalcem vzpostavi bolj neposreden stik kakor mehansko glasbilo, katerega zvočna informacija je v osnovi abstraktna.

Posamezne pevske glasove, razvrščene po tonskih obsegih, lahko razlikujemo tudi po njihovi tonski barvi in izrazni zmožnosti. V takšni klasifikaciji so posamezni glasovi lahko lirični, dramatski, visoke in okretne ženske glasove vseh obsegov lahko pojmujemo kot koloraturne glasove.

V slovenskem jeziku ima izraz pesem več pomenov. Lahko predstavlja poezijo oziroma krajše literarno delo brez povezave z glasbo, po drugi strani lahko predstavlja vokalno skladbo, ki za besedilo uporablja literarno delo. Pesem je lahko v umetniškem smislu še instrumentalno delo brez vokalnega parta, če je njegova melodična linija dovolj izrazita in spominja na peto pesem. Hkrati se s prispodobo izrazimo, da imajo svoje pesmi ptice, zvonovi, morje, klopotci. Pesmi kot vokalne skladbe lahko vsebujejo besedilo ali pa tudi ne.

Literarne predloge vokalnim skladbam lahko v grobem razdelimo v dve tematski skupini. Besedilo je lahko:

• religiozno (glasba je namenjena bogoslužju: biblična besedila, čaščenje boga ali bogov različnih veroizpovedi),
• posvetno (ni religiozne narave: posvetna ljubezenska tematika, zgodovinska ali aktualna tematika iz vsakdanjega življenja).