Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

KLASICIZEM NA SLOVENSKEM

Ljubljana v okviru Habsburške monarhije na videz ni bila pomembnejše kulturno in politično središče, saj so Dunaju sledila pomembnejša evropska mesta, kot so Budimpešta, Pariz, Salzburg, Gradec in podobno. Pa vendar. Če ne bi bilo štirih ljubljanskih meščanov, zanesenjakov (Jožef Jellemitzky, Jožef Flickschuh, dr. Karl Kogl, Karel Moos), ki so ustanovili godalni kvartet, iz katerega se je razvila Filharmonična družba, se v nadaljevanju verjetno ne bi razvili temelji za Glasbeno matico in pozneje Slovensko filharmonijo. Med pomembnejšimi vladajočimi tega časa sta bila Marija Terezija in njen sin Jožef II., vmes pa so silovite Napoleonove zmage Slovencem prinesle Ilirske province, kar so toplo pozdravili.

Po vzorih katerega kulturnega centra v Habsburški monarhiji so se takratni skladatelji na slovenskih tleh najbolj zgledovali?


Salzburg Gradec Dunaj Celovec
Izberi barvo: pravilno, nepravilno

Po katerih skladateljih so se pri nas v tem obdobju zgledovali glasbeni ustvarjalci?


Verdi Mozart
Mahler Beethoven
Haydn Smetana
Izberi barvo: pravilno, nepravilno

Namen tega poglavja bo, da znamo poiskati vplive skladateljev dunajske klasike v delih glasbenih ustvarjalcev na Slovenskem. »Papa Haydn« (tako so skladatelja klicali orkestraši in prijatelji) je bil »oče« godalnega kvarteta – glasbene oblike, ki sta jo prevzela tudi Mozart in Beethoven. Že sama ustanovitev godalnega kvarteta in posledično Filharmonične družbe nam kaže, da je ta vpliv dosegel tudi naše kraje.

Obnovi svoje znanje in glasbila, ki sestavljajo komorno izvajalsko zasedbo godalni kvartet, razvrsti po obsegu, od najvišje do najnižje zvenečih.

Filharmonična družba je v klasicizmu na Slovenskem prevzela vodilno vlogo glasbene reprodukcije. S svojim bogatim delovanjem orkestra in zbora je pomembno vplivala na kulturno življenje ljubljanske gospode in plemstva. Na koncertih, tako imenovanih akademijah, so izvajali predvsem dela takratnih pomembnih tujih skladateljev, kot tudi dela ustvarjalcev, ki so delovali pri nas.

<NAZAJ
>NAPREJ131/248