Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

VZGOJA V ZDRAVEM ZVOČNEM OKOLJU

ZVOČNO ONESNAŽEVANJE

Živimo v 21. stoletju, v družbi, ki jo označujemo za postindustrijsko, postmoderno, informacijsko ali celo za družbo omrežij.  Mogoče pa smo jo pozabili označiti za družbo onesnaževanja. Namreč, nikoli v človeški zgodovini ni bilo prisotnega toliko onesnaževanja kot v sodobnem času, v katerem živimo.

Najpogosteje se omenjajo biološko, kemijsko, radioaktivno onesnaževanje in v zadnjem času tudi svetlobno onesnaževanje, najmanj pa zvočno onesnaževanje.

 

Kaj je po tvojem mnenju zvočno onesnaževanje?

Zapiši v zvezek nekaj primerov tega onesnaževanja in nato preveri svoje odgovore s pritiskom na spodnji gumb, kjer boš izvedel, kaj vse lahko štejemo pod zvočno onesnaževanje. 

Živimo v svetu zvokov. Ti so koristni in pomembni za nas, ker z njihovo  pomočjo spoznavamo okolje, se sporazumevamo, se lažje orientiramo v prostoru in tako opravljamo dejavnosti, ki so pomembne za naše vsakdanje življenje.

 

Čeprav je zvok koristen in pomemben, lahko škodljivo vpliva na naše zdravje predvsem takrat, ko je preglasen. Takrat govorimo o hrupu, ki je škodljiv in vpliva na naše zdravje, čeprav smo sposobni t. i. selektivnega poslušanja. 

Selektivno poslušanje pomeni, da naš slušni sistem velikokrat izloči nezaželene zvoke, ki so ali preglasni ali moteči. Prav tako vsak posameznik zvok doživlja subjektivno: kar je za nekoga hrup, je za drugega prijeten zvok.

Hrup je lahko naravnega ali umetnega izvora. Naravni zvoki nastajajo na primer med pihanjem vetra, ob oglašanju živali, govorjenju ljudi ... Umetni zvoki v naravi brez človeka ne obstajajo. To so na primer zvoki, ki jih posredno preko strojev ustvarja človek, na primer hrup avtomobilskih motorjev, gradbenih strojev ipd.

Poslušaj spodnji zvočni primer in poskušaj ugotoviti, kdo ali kaj povzroča določen zvok. V spodnji nalogi zvoke razvrsti v pravilno skupino.

 

Poslušaj zvoke različnega izvora in jih prestavi v pravilno skupino.


zvok motorja, gasilska sirena, zvok budilke, zvok piščalke, grmenje, dež, pujsek, veter, kokoš, muha,

Naravni izvor

Umetni izvor

<NAZAJ
>NAPREJ1/248