Glasba v srednjem veku

Srednji vek je zgodovinsko in umetniško obdobje v Evropi, ki se je okvirno začelo leta 476 , ko je razpadlo Zahodno rimsko cesarstvo , in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike .

Katere glasbene oblike so nastale v srednjem veku? Označi pravilne.

alemanda {NE;DA}	ballata {DA;NE}	gavota {NE;DA}	kanon {DA;NE}	rigaudon {NE;DA}
motet {DA;NE}	oratorij {NE;DA}	organum {DA;NE}	fuga {NE;DA}	madrigal {DA;NE}

Zaradi starogrškega izročila, po katerem so bili tonski intervali opredeljeni številsko, je bila glasba v evropskem prostoru pojmovana kot umetnost števil. Ta se sicer pojavljajo tudi v okviru organiziranosti drugih glasbenih parametrov. Ob koncu antike je nastal koncept "sedmih svobodnih umetnosti", ki je združeval tri stopnje govorne umetnosti (trivium) in štiri stopnje številske umetnosti (kvadrivium). V zadnjo skupino je poleg astronomije, geometrije in aritmetike sodila tudi glasba.

Pomisli, kje vse se tudi danes v glasbi skrivajo števila.

Glasbena dela zgodnjega srednjega veka so se prenašala kot ustno izročilo, kar pa je bilo v smislu prenosa glasbe od njenega izvora do različnih oddaljenih dežel precej težavno. Da bi bolje razumel, kakšne težave nastanejo ob ustnem prenašanju glasbene misli, povabi svoje sošolce na preizkus z igro "telefončki". Tako kot se začne spreminjati izvorno besedilo, ki ga posameznik posreduje naprej drugemu posamezniku, tako se lahko ob ustnem prenašanju do neprepoznavnosti spremeni melodija. Zato so srednjeveški ustvarjalci nad besedilom pesmi začeli zapisovati različne znake, imenovane nevme , ki pa še niso opredelile ritma ali dejanskih tonskih višin. V 12. stoletju se je razvila kvadratna notacija. Poišči ptičje pero in ga na najtršem delu odreži z nožem. Pomoči ga v črnilo in ob pisanju ugotovi, kaj je prispevalo h grafični podobi kvadratne notacije. Lahko poskusiš tudi s kaligrafskim peresom.

Ker so se priimki neplemenitašev začeli v evropskem prostoru pojavljati šele v 15. stoletju, je bil slavni glasbenik Guido v skladu s prakso 11. stoletja poimenovan po kraju, v katerem je deloval. To je bilo italijansko mesto Arezzo . Opravljal je službo meniha in učitelja. Kot glasbeni teoretik je iznašel solmizacijo, tehniko pomnjenja in zapisovanja tonov, ki je bila natančnejša od dotedanjega zapisovanja glasbe z nevmami. Dopolni njene manjkajoče solmizacijske zloge. Do-si- la - so -fa-mi- re -do. Iznašel je tudi notno črtovje .