3.9. Gustave Dore, Smrt na bledem konju, 1865
3.10. Ernst Ludwig Kirchner,  Portret Otta Muellerja
3.11. Félix Vallotton, La raison probante, 1898
3.12. Tisk s štampiljko
3.13. Kacušika Hokusai, Slap Jošicune

Pri lesorezu s posebnimi dleti obrezujemo risbo v matrico iz lesa.

Pri gravuri v les se pri izdelavi matrice uporabljajo posebni grabljasti nožki, s katerimi ustvarjamo linijske ali točkovne rastre za ponazoritev tekstur ali senc v grafiki.

Tiskanje s pečatniki je enostavno in hitro zaradi majhne površine (gumijaste) matrice, ki jo namakamo v tampon prepojen z barvo. Kvaliteta takšnih odtisov ni na tako visoki ravni kot pri ostalih tehnikah VT, saj so odtisi izvedejo s silo roke, brez pomoči preše.

Barvni linorez je narejen iz več matric, za vsako barvo posebej. Matrice se tiskajo v točnem zaporedju, da s prekrivanjem barv dobimo še druge odtenke.

Pri japonskem barvnem lesorezu je lahko ena matrica sestavljena iz več ločeno obarvanih delov, ki se pozneje sestavijo v celoto in odtisnejo. Ta tehnika ne omogoča prekrivanja barv med procesom odtiskovanja.

Beli rez je neke vrste negativ običajnega lesoreza. V matrico iz lesa se izreže samo predele z risbo. S črno barvo odtisnemo izbočene površine ozadja risbe, zato je slednja bele barve. Z inverzijo belega reza, če ga odtisnemo z belo barvo na črn list, dobimo končen  "pozitiv", ki ima videz običajnega lesoreza.

Na Japonskem je bil lesorez še vse 19. stoletje prevladujoča grafična tehnika. Tako imenovani japonski lesorez je izdelan iz sestavljive barvne matrice, katere dele so vsakega posebej premazali z barvnimi blazinicami (brez valjčka) in jih združene odtisnili na papir.

V Evropi se vnovično zanimanje za lesorez pojavi v moderni v 20. stoletju, ko so nemški ekspresionisti postavili temelje sodobnemu lesorezu.