Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

UMETNOST RIMSKEGA IMPERIJA

Umetnost rimskega imperija delimo na tri obdobja; republikansko (do leta 27 pred našim štetjem), avgustejsko (27 pred našim štetjem–14) in cesarsko (od leta 14 do začetka 4. stoletja).

ARHITEKTURA

Na razvoj rimske arhitekture sta vplivali grška (tempelj, steber) in etruščanska arhitektura (lok, obok, kupola). Novost pri gradnji je bila uporaba betona (uporabljali so tudi opeko). Zgradbe so bile monumentalne, praviloma obložene z marmorjem. V obliki templja, grobnice in mavzoleja se je uveljavila sakralna arhitektura, med javne zgradbe pa uvrščamo baziliko, terme, gledališče … Izoblikovala se je značilna stanovanjska arhitektura (domus/hiša, vila, palača), pa tudi častilna arhitektura, kot sta slavolok in častilni steber.

{POIŠČI; Za rimski imperij je bil značilen enotni merski sistem. Poišči imena za posamezne mere in ugotovi, kako so jih sestavljali (uporabljali).}

V rimskem kiparstvu so se uveljavili portret, zgodovinski in mitološki motivi (glej sliko na strani 1; Laokoont, kopija iz 1. stoletja, Rim). Na rimskih tleh se je grška helenistična tradicija pomešala z značilnostmi italsko-etruščanskega kiparskega oblikovanja.



Gaj Julij Cezar,
okoli 30–20 pr. n. št.

Avgust iz Prima Porte,
okoli leta 20 pr. n. št.

Ara Pacis, okoli 19–13 pr. n. št.

Rimsko stensko slikarstvo se je najbolje ohranilo v Pompejih in Herkulaneumu. S stenskimi poslikavami so bile okrašene tako stanovanjske kot tudi javne zgradbe.



{ANALIZIRAJ; Oblikovno in vsebinsko analiziraj fajumski portret pesnice Sapfo (slika zgoraj–desno).}

<NAZAJ
>NAPREJ139/237