Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

REALIZEM

Kiparstvo se v realizmu ni uveljavilo v enakem obsegu kot slikarstvo. Pravzaprav je bilo v drugi polovici 19. stoletja med najmanj priljubljenimi likovnimi zvrstmi.
V oblikovnem smislu se umetniki niso odmaknili od tradicionalnih motivov, zato v realizmu prevladuje portret. Podobe so realistične, naturalistične in niso na nikakršen način olepšane. Upodobljenci, ki pripadajo različnim slojem, so upodobljeni tako, da nazorno prikazujejo vsakdanje težko življenje tistega časa.

REALISTIČNO KIPARSTVO NA SLOVENSKEM

Na Slovenskem je to čas, ko živi in dela skupina kiparjev, ki so ustvarili številne portretne upodobitve.

Uveljavil pa se je tudi javni spomenik kot tip narodnega spomenika, ki slavi določeno osebnost. Ta je praviloma delovala na področju kulture in znanosti.

{ODGOVORI;Ali prepoznaš javne spomenike na slikah? Izberi in klikni na sliko ter preveri svoje znanje (odgovor je na hrbtni strani vsake slike).}

Ivan Zajec, 1903–1905, Prešernov spomenik, Ljubljana
Franc Berneker, 1910, Spomenik Primoža Trubarja, Ljubljana
Alojzij Gangl, 1888–1889, spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana

IMPRESIONIZEM IN POSTIMPRESIONIZEM

Podobno kot slikarstvo postimpresionizma tudi kiparstvo išče nove likovne izraze, s katerimi bi sporočilo idejo o avtonomnosti umetnosti, ter se odmika od uveljavljenih akademskih pravil. Vsebina kiparskih del se ni spremenila, še vedno prevladujejo tradicionalni motivi, kot so portret, mitološki in zgodovinski motivi ter alegorije.



Edgar Degas, leto 1879, Mlada balerina (slika levo)
Edgar Degas, leto 1885, Španski ples (slika desno)

{PRIMERJAJ;Primerjaj način obdelave kiparskega materiala kiparjev Augusta Rodina in Antonia Canove. Kaj si ugotovil?}

<NAZAJ
>NAPREJ190/237