Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

POVZETEK

Na spremembe v arhitekturnem oblikovanju konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja so pomembno vplivala arheološka odkritja starodavnih zgradb. Povečalo se je intelektualno zanimanje za stare antične kulture, hkrati pa so kulturnozgodovinske okoliščine ter družbenopolitični dogodki narekovali razvoj novega sloga tako v arhitekturi kot tudi v kiparstvu. Novo, neoklasicistično oblikovanje v arhitekturi je v naslednjih stoletjih vplivalo na uveljavitev historičnih slogov. Javne zgradbe so tako dobile nov videz, oblikovno pa so arhitekti posnemali zgodovinske sloge. Uveljavili so se neoromanika, neogotika, neorenesansa in neobarok.

Na razvoj arhitekture sredi in v drugi polovici 19. stoletja so vplivali novi dosežki na področju tehnologije, novi materiali ter razvoj industrije. Industrijska revolucija je narekovala drug ritem življenja, prebivalstvo se je povečalo, uredila se je prometna mreža, mesta so postala prave metropole. Naglo se je razvil urbanizem, pojavijo pa se tudi nove ideje v oblikovanju arhitekture. To je čas inženirske arhitekture.

{RAZMISLI;Poišči primer arhitekture historičnega sloga ter inženirske arhitekture na Slovenskem. Zapiši imeni arhitektov izbranih del in ju predstavi sošolcem.}


Henri Labrouste, 1838–1850, Bibliothèque
Sainte-Geneviève, Pariz, Francija

Auguste Rodin, leto 1880,
Mislec

Kiparstvo v nasprotju z arhitekturo in slikarstvom ni tako bogato. Je pa to čas nekaj najpomembnejših umetnikov, kiparjev, ki so s svojimi deli sledili sorodnim oblikovnim načelom, značilnim za slikarstvo. Slogovno in vsebinsko so sledili toku časa, nanje so vplivale enake družbenopolitične okoliščine ter napredek industrijske revolucije kot na slikarstvo, med seboj pa se glede na vsebino opazneje ne razlikujejo. Razlike med njimi lahko opazimo predvsem v obdelavi materiala.

Kiparji neoklasicisti
so ustvarjali dela, ki so tako podobna antičnim izvirnikom, da jih od njih komaj ločimo. Tudi teme so antične, prevladujejo mitološki motivi ter idealizirani »antični« portreti. Romantike je bolj zanimal zgodovinski motiv. Sporočilo umetnine pa je bilo povezano z družbenimi idejami tedanjega časa. Realiste je motivno najbolj privlačil portret.





<NAZAJ
>NAPREJ193/237