Na spremembe v arhitekturnem oblikovanju konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja so pomembno vplivala arheološka odkritja starodavnih zgradb. Povečalo se je intelektualno zanimanje za stare antične kulture, hkrati pa so kulturnozgodovinske okoliščine ter družbenopolitični dogodki narekovali razvoj novega sloga tako v arhitekturi kot tudi v kiparstvu. Novo, neoklasicistično oblikovanje v arhitekturi je v naslednjih stoletjih vplivalo na uveljavitev historičnih slogov. Javne zgradbe so tako dobile nov videz, oblikovno pa so arhitekti posnemali zgodovinske sloge. Uveljavili so se neoromanika, neogotika, neorenesansa in neobarok.
Na razvoj arhitekture sredi in v drugi polovici 19. stoletja so vplivali novi dosežki na področju tehnologije, novi materiali ter razvoj industrije. Industrijska revolucija je narekovala drug ritem življenja, prebivalstvo se je povečalo, uredila se je prometna mreža, mesta so postala prave metropole. Naglo se je razvil urbanizem, pojavijo pa se tudi nove ideje v oblikovanju arhitekture. To je čas inženirske arhitekture.
{RAZMISLI;Poišči primer arhitekture historičnega sloga ter inženirske arhitekture na Slovenskem. Zapiši imeni arhitektov izbranih del in ju predstavi sošolcem.}
|
|
Henri Labrouste, 1838–1850, Bibliothèque Sainte-Geneviève, Pariz, Francija |
Auguste Rodin, leto 1880, |