Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija

Avstralija, Nova Zelandija in nekateri vulkanski otoki Oceanije se lahko ponašajo z visokimi gorami, ki segajo do 4000 m nad morjem. Večje ravnine so le ob rekah Murray in Darling v Avstraliji ter reki Fly na Papui Novi Gvineji. Oceanijo sestavljajo koralni otoki in grebeni različnih velikosti. Najdaljši koralni greben je Veliki koralni greben ob Avstraliji. Večino ozemlja v Oceaniji sestavljajo {atoli;Atol je koralni otok, ki ima na sredi plitvo laguno. Koralni otoki nastanejo s pomočjo koral, ki gradijo grebene.}

Razmisli, v katerem toplotnem pasu je Oceanija.

Južni del Avstralije in Nova Zelandija sta v zmerno toplem pasu. Za Avstralijo je značilno tudi puščavsko podnebje, ki se razteza na dveh tretjinah države.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in prsti. Na ozemlju tropskega in subtropskega podnebja na vulkanskih tleh uspevajo tropske kulture: kokosove palme, sladkorni trs, banane in agrumi. Na Novi Zelandiji pa so podnebne razmere podobne podnebnim razmeram v Sloveniji. Zato tam uspeva sadje, zelenjava in vinska trta. Na Papui Novi Gvineji in v SV delu Avstralije so sklenjena območja tropskega deževnega gozda. Nova Zelandija ima obširne listopadne in iglaste gozdove.

Tako v Avstraliji kot Novi Zelandiji imajo veliko travnikov in pašnikov, kar izkoriščajo za govedorejo in ovčerejo. V obeh državah izvoz temelji na volni, mesu in mesnih izdelkih ter mleku in mlečnih izdelkih.

Rudno bogata je predvsem Avstralija. Večino rud izvozi nepredelanih v Azijo. Obe z Novo Zelandijo sta gospodarsko razviti državi. Nasprotno pa so mnogi otoki v Oceaniji {odvisni od pomoči;Manjše države v Oceaniji imajo skromne naravne vire in omejene možnosti za razvoj sodobnih proizvodov in storitvenih dejavnosti. Gospodarstvo večine držav temelji na kmetijstvu. Glavni vir državnega denarja je pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije. Denar gre v večini za plače javnih uslužbencev. Omenjene države so si v preteklosti lastila vse otoke, saj so bili strateškega pomena.} ZDA, Velike Britanije in Francije. Omenjene velesile pa oddaljenost in osamljenost otokov izkoriščajo za jedrske poskuse in odlaganje nevarnih odpadkov.

Avstralija, Nova Zelandija in Oceanija so bile poseljene že nekaj tisoč let pred prihodom belcev.

S pomočjo svetovnega spleta poišči mesta Kalgoorlie, Broken Hill, Pilbara in ugotovi, katero rudo tam kopljejo.

Aboridžini, Maori in različna plemena z otokov Malezije, Mikronezije in Polinezije so se morali umakniti v manj odročne dele, saj so belci, predvsem Britanci, poselili najugodnejše njihove predele. Poselitev v notranjosti Avstralije in na koralnih atolih je redka ali je sploh ni.

<NAZAJ
>NAPREJ80/177