Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Izven meja Slovenije živi okoli 650.000 Slovencev. Večina jih biva v sosednjih državah, nekateri so se izselili v ostale evropske države in na druge kontinente. Slovence, ki živijo izven meja Slovenije, delimo na zamejce, zdomce in izseljence.

Zamejski Slovenci v sosednjih državah

Preberi spodnji odstavek in dopiši manjkajoče besede.

Tudi v Sloveniji živita v obmejnem območju narodnostni manjšini. To so Italijani   in  Madžari .

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenjuje, da je slovenskih zdomcev, izseljencev ter njihovih potomcev okoli 500.000. Zdomci so začasno zapustili Slovenijo zaradi gospodarskih razlogov. Službe so iskali predvsem v evropskih državah: Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švedski in Švici. Veliko pa je bilo primerov, ko se zdomci niso več vrnili v matično domovino in se za stalno naselili v tujini. Postali so izseljenci. Izseljenci so Slovenci, ki stalno živijo v tujini. Največ izseljencev je v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Argentini in v ostalih državah Latinske Amerike. V manjšem številu so tudi v Aziji in Afriki. Po razpadu Jugoslavije so Slovenci ostali tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in v Makedoniji.
Graf: Države sveta, v katerih živi največ slovenskih izseljencev:
Slovenci so matično deželo začeli zapuščati konec 19. stoletja. Zaradi gospodarske krize in fašističnega terorja na Primorskem je bilo izseljevanje v tridesetih letih 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni so jo zapuščali zaradi političnih razlogov. Zadnje številčno zapuščanje domovine je bilo zaradi gospodarske stiske med leti 1960 in 1970. Danes je v tujini že tretja ali celo četrta generacija slovenskih rojakov, zato so se marsikatere sledi za njimi že izgubile.
Za Slovence v tujini je značilno, da imajo močan čut pripadnosti naši domovini. Družijo se v organizacijah, ki skušajo ohraniti slovensko kulturo, spremljajo dogajanje v domovini, svoje potomce učijo slovenski jezik.

<NAZAJ
>NAPREJ11/241