Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zamejski Slovenci

Zamejci so slovensko avtohtono prebivalstvo, ki živi v obmejnih območjih sosednjih držav, torej v Avstriji, Italiji, Madžarski in na Hrvaškem. Zgodovinsko in kulturno so ta območja slovenska, a so zaradi političnih razmer del drugih držav. Danes je Zamejskih Slovencev okoli 150.000. V večini imajo status manjšine. So tesno povezani s svojo matično domovino predvsem na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju.

Avstrija

Glavnina Slovencev na Koroškem (20.000 - 30.000 prebivalcev), živi na jugu in vzhodu dežele. Območja, kjer živijo so: Podjuna, Rož, Labotska dolina, Gure, med Dravo in Celovcem, Ziljska dolina, Sele, Globasnica in Železna Kapla. Nekaj jih živi tudi na Štajerskem; v Radgonskem kotu, Soboti, Arnežu, Ivniku in Lučanah (1500 prebivalcev). Slovenci so v Avstriji priznani kot manjšina z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. Po tej pogodbi so bile na dvojezičnih območjih obvezne dvojezične šole, dvojezično uradovanje in dvojezični javni napisi. Odločbe te pogodbe še do danes niso uresničene. Od prvotno devetih okrajev je uradna raba slovenskega jezika dovoljena le še v treh. Država še vedno omejuje in preprečuje rabo slovenskega jezika in postavljanje dvojezičnih napisov.
Dvojezična tabla - Koroška
Dvojezični napis - Koroška

Italija

V Italiji je najštevilčnejša, najmočnejša, najbolj organizirana in najbolj zaščitena slovenska narodna manjšina. Območje poselitve je širši obmejni pas pokrajine Furlanija-Julijska krajina: Trst, Gorica, Videm, Beneška Slovenija in Kanalska dolina. Ocena števila Slovencev se giblje med 70.000 in 80.000 prebivalcev. V Tržaški in Goriški pokrajini je slovenska narodna manjšina zaščitena. V Videmski pokrajini pa si Slovenci prizadevajo za ustrezno upoštevanje manjšinskih pravic. Slovenci so se pod Italijo znašli po prvi svetovni vojni. Do leta 1966 je v Italiji veljala fašistična zakonodaja, ki je prepovedovala otrokom dajati slovenska imena. Slovenci se zaradi šibkega gospodarstva še vedno izseljujejo. Dejavni so na kulturnem, športnem in šolskem področju. Imajo predstavnike v italijanskem senatu in ostalih političnih telesih. Slovenske šole imajo pouk v slovenščini, program je enak italijanskim šolam z dodatkom slovenskih vsebin pri slovenščini, geografiji in zgodovini.

Dvojezična tabla v Italiji
Časopis slovenskih zamejcev v Italiji

Madžarska

Dvojezična tablaSlovenci na Madžarskem živijo v Porabju, območju med reko Rabo in Monoštrom. Po ocenah jih je okoli 3000. Manjšinske pravice Slovencev na Madžarskem so zagotovljene že od leta 1959 in so zapisane v ustavi. Nimajo predstavnika v parlamentu, a so vseeno dobro organizirani. Del pouka v osnovni šoli poteka v materinščini. Žal živijo na gospodarsko nerazvitem območju, zato se izseljujejo.

<NAZAJ
>NAPREJ12/241