Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Leta 1951 so se začele evropske države tesneje povezovati. Do leta 2014 so se Franciji, Nemčiji, Belgiji, Italiji, Luksemburgu in Nizozemski pridružile še Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija. Evropska unija ima 28 članic. Največja širitev je bila leta 2004, ko se je EU priključilo 10 držav, med drugimi tudi Slovenija.

Pomembni mejniki v zgodovini EU so vzpostavitev notranjega trga ter evrskega in Schengenskega območja, ki se uspešno razširjata na nove države.

Slovenija je s pridružitvijo EU pridobila ugodnosti. Zastopana je v vseh institucijah EU, sodeluje in uveljavlja svoje interese pri vseh odločitvah, ki jih te institucije sprejmejo. Je prejemnica denarja iz različnih programov in skladov. Denar, ki ga prejme,  je namenjen za zmanjšanje razlik v razvoju podeželja, za kmetijstvo, trajnostno rast in skladnejši družbeni razvoj njenih pokrajin.

Kot člani Evropske unije lahko izkoristimo možnost izobraževanja in pridobivanja prvih delovnih izkušenj v tujini. Na voljo so nam programi, ki nam zagotavljajo stroške bivanja, izobraževanja ali kulturnega udejstvovanja v vseh evropskih državah in celo izven Evrope.

Zgodovinski razvoj je del avtohtonega prebivalstva pustil v vseh štirih sosednjih državah. Slovenska manjšina je priznana v Italiji na Tržaškem in Goriškem, v Avstriji na Koroškem in Štajerskem ter na Madžarskem v Porabju. Slovenci, ki živijo ob meji na hrvaškem ozemlju, niso priznani kot narodna manjšina.

Največ slovenskih izseljencev in njihovih potomcev je v Argentini. Naši rojaki so si poiskali novo domovino še v različnih evropskih državah, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Večina se jih je izselila zaradi gospodarskih ali političnih vzrokov.

<NAZAJ
>NAPREJ13/241