Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Rastlinstvo in živalstvo Dinarskokraških pokrajin

V Dinarskokraških pokrajinah prevladuje gozd; zlasti na visokih planotah. Za pokrajino je značilno, da je bil gozd v srednjem veku zaradi kmetijstva (travniki, pašniki, njive) precej izkrčen, vendar so se kasneje obdelovalne površine, zaradi izseljevanja prebivalcev, začele ponovno zaraščati. Od drevesnih vrst prevladujejo bukev, smreka, jelka, beli gaber in hrast, pri čemer iglavci prevladujejo na visokih planotah in imajo velik gospodarski pomen. Posebej je potrebno omeniti zavarovana območja pragozda v Kočevskem rogu, kjer se gozd obnavlja po naravni poti, brez posegov človeka.


Človeška ribica
Predvsem na območju kočevskih in snežniških gozdov živijo živalske vrste, ki so drugod že večinoma iztrebljene. Gre za medveda, volka, risa in muflona. Neogrožene vrste pa so srnjad, jelenjad in divji prašiči. Zanimivo pa je živalstvo v kraškem podzemlju. Tam  je najbolj znana človeška ribica (močeril). Je endemit (živi samo na tem območju)  kraškega podzemlja in je največja jamska žival na svetu. Prvič je bila strokovno opisana prav v Sloveniji.

Preberi spodnji odstavek in vpiši manjkajočo besedo.

S pomočjo zemljevida in gornjih slik v prazno okence vpiši, katera planota je na poti iz notranjosti Slovenije proti morju. Nanos . Ta planota je napoti tudi vetrovom od morja v notranjost, da se ob njej dvignejo in spustijo padavine.

<NAZAJ
>NAPREJ196/241