Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kratka razlaga poplav na Planinskem polju


"Poplave
na kraških poljih nimajo značilnosti običajnih rečnih poplav. Kras ob padavinah deluje kot spužva, ki zadržuje vodo. Zato se na kraških poljih pojavijo obsežne ojezeritve predvsem zaradi dviga kraške vode v vsej okolici polja. Za zmanjšanje vpliva poplav na človeka in njegove dejavnosti, je v prvi vrsti potrebno povečati zavedanje, da so poplave naraven pojav, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa jih omilimo. In to najbolje z dolgoročnimi ukrepi, ki se začnejo pri načrtovanju rabe prostora z upoštevanjem naravnih poplavnih značilnosti. Voda potrebuje svoj prostor!

Poplavljene hiše v Lazah (februar 2014)
Nekaj časa je vez s svetom bil čoln
Naselje Planina je tudi bilo delno pod vodo

"Kraška polja so kotanje s sklenjenim višjim obodom in prevladujočim podzemnim dotokom in odtokom vode. Nastala so tam, kjer se je do površja dvigovala kraška voda. Ta pa je raztapljala apnenec ter v milijonih let ustvarila ravna dna polj. Poplave so sestavni del kraškega polja, tako kot je reka sestavni del rečnega korita. Običajne poplave oz. ojezeritve na Cerkniškem polju trajajo okrog pol leta, Planinskega polja okrog 3 mesece letno."  

dr. geografije Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna

Nekaj o žledu

Žled je ledeni oklep. Nastane, ko se zračna vlaga v obliki ledu lepi na predmete, ki so ohlajeni pod 0O C. Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Žled povzroča največjo škodo na drevju, električnih in telefonskih napeljavah ter prometnicah. V Sloveniji je značilen predvsem za jugozahodno Slovenijo. Najbolj je razširjen na visokem krasu. Žled se pojavlja tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. V Sloveniji najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, gornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo.

Žledolom na Notranjskem je bil izjemno obsežen
Uničena železniška oprema
Tudi sadno drevje je bilo poškodovano

Konec januarja in začetek februarja 2014 je žled prizadel celotno Slovenijo. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega toka ostalo okoli 250.000 ljudi. Žledolomi so povzročili zaprtje cest in železniške proge na Notranjskem.

Največja škoda je nastala na gozdu ter prometni in energetski infrastrukturi, kjer je bila škoda ocenjena na več kot 130 milijonov evrov. Celotna škoda po žledolomu je bila ocenjena na 300 do 500 milijonov evrov.

Po tej ujmi je Državni zbor sprejel dopolnilo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in žled uvrstil med naravne nesreče.

<NAZAJ
>NAPREJ199/241