Skladatelji so v klasicizmu začeli veliko potovati po Evropi. Kdo izmed njih je največ {prepotoval?;Mozart je na primer potoval z družinsko kočijo, imenovano Matilda (drugo ime za smrt), najbrž pa so kočijo tako poimenovali, ker jih je 'na smrt' pretresla med vožnjo po kamnitih poteh.} Pomagaj si s spletnimi stranmi in poišči njihove rojstne kraje; kraje, kjer so večinoma ustvarjali, in kraje, ki so jih obiskovali. Označi jih v tabelah.
Mladi Haydn
| Rohrau | Rim | Pariz | Bonn | Firence | Salzburg |
| München | Milano | Praga | London | Eisenstadt | Dunaj |
Mladi Mozart
| Rohrau | Rim | Pariz | Bonn | Firence | Salzburg |
| München | Milano | Praga | London | Eisenstadt | Dunaj |
Mladi Beethoven
| Rohrau | Rim | Pariz | Bonn | Firence | Salzburg |
| München | Milano | Praga | London | Eisenstadt | Dunaj |
V klasicizmu postane glavno izrazno sredstvo spevna melodična linija, ki si jo je lahko zapomniti in predstavlja temelj tako komornih kot tudi simfoničnih del. V kompozicijah prevzema vodilno vlogo, vsi preostali glasovi pa jo podpirajo, pogosto z akordično spremljavo (homofonija). Skladatelji pa v glasbenih oblikah pogosto uporabijo več {tem,;Tema, v nasprotju z melodijo, nastane takrat, kadar skladatelj določeno melodijo uporabi kot bistven skupek melodičnih elementov za nadaljnjo gradnjo svoje kompozicije. Primer: Čuk se je oženil je melodija znane ljudske pesmi, ko pa je to melodijo skladatelj Smetana uporabil v svoji simfonični pesnitvi (Vltava) in jo spremenil v molovo različico ter jo uporabljal za nadaljnji razvoj skladbe, je postala tema.} ki so med seboj kontrastne.
sonatna oblika |
ekspozicija: A most B izpeljava repriza: A most B |
|
rondo |
ABACADA |
|
scherzo |
A trio A |
|
trodelna pesemska oblika |
ABA |
Zgoraj navedene glasbene oblike lahko nastopajo kot samostojna glasbena dela, večinoma pa so del večje, ciklične glasbene oblike.