Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Glasbeniki v glasbeni industriji

V 20. stoletju se je glasba s koncertnih odrov preselila tudi v naše domove, trgovine, avtomobile in nas lahko spremlja na vsakem koraku tudi z našimi mobilnimi telefoni. Večina glasbe, ki je ne poslušamo v živo, je studijsko posneta in naknadno zvočno obdelana. Najpogostejši so tehnološki posegi v zvočno barvo in glasnost , med arhivskimi studijskimi snemanji pa lahko glasbeniki velikokrat ponovijo posamezne odlomke skladbe, izmed katerih so nato izbrani najboljši in so lahko kakor mozaik sestavljeni v celoto. Takšna »sestavljanka« poslušalcu ne sme biti opazna. Snemanje in manipulacijo z glasbenim delom povzema glasbena produkcija, pri kateri prevzemata glavno organizacijsko in umetniško nalogo tonski mojster oziroma glasbeni producent . Naslednja pomembna dejavnika v verigi glasbene industrije sta glasbeno založništvo in distribucija. Glasbeno delo je lahko v svoji končni obliki izdano na zgoščenki ali na spletnem servisu (na primer iTunes), vendar ni nujno, da je izdano na pomnilniškem mediju. Mnogo izvrstnih glasbenih posnetkov hranijo diskografski arhivi in so namenjeni le predvajanju v okviru radijskih oziroma televizijskih programov, sicer pa so širši množici nedostopni.

 

Naštej svetovne in domače glasbene diskografske založbe.

 

Kaj je bil vzrok drastičnemu upadu izdelave in prodaje vinilnih plošč in zakaj smo danes priča globalnemu upadanju prodaje zgoščenk?

Pomemben del glasbene industrije in uporabe glasbe v medijih so avtorske in sorodne pravice v okviru pravne zaščite glasbenih del. V skladu z zakoni o avtorskem pravu je vsako glasbeno delo, ki ga avtor prijavi pooblaščeni agenciji za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, zaščiteno in zanj veljajo različne avtorske pravice . Ob javnem izvajanju ali predvajanju zaščitenega glasbenega dela prejme avtor delež od dohodka, ki ga to delo prinaša. Takšno finančno odškodnino imenujemo tantiema .

 

 

Pomembno vlogo promotorja glasbenikov in glasbenih del poleg tiskovin in interneta predstavljata radio in televizija . Radijske postaje v grobem predvajajo dve vrsti gradiva: govor in glasbo, pri čemer je v povprečju mnogo večji delež glasbe. Posamezen radijski program zaznamuje tako imenovana uredniška politika. Glasbeni urednik določi, kakšna glasba bo predvajana. Izbrano glasbo v radijskem studiu predvaja tonski mojster , ki ima po navadi izobrazbo tehnološke ali elektrotehnične smeri. Če poslušamo radijski program prek radijskih sprejemnikov, gre zvočni signal prek razdelilnice in nato od radijskih oddajnikov do naših sprejemnikov, najsi bodo prenosni oziroma mobilni ali pa stacionarni, doma. Z radijskim oddajanjem je povezanih več tehnoloških poklicev, ne nazadnje so na oddajniških objektih potrebna nenehna vzdrževalna dela.

<NAZAJ
>NAPREJ224/248