Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Sočasni ali simultani kontrast
Vsakič, ko opazujemo barve v naravi, na nas vpliva sočasni kontrast. Nastane takoj, ko postavimo eno barvo nad drugo oziroma ko barvi določimo ozadje. Isti barvni ton, ki ga postavimo na različna ozadja, se na videz spremeni – po svetlosti, nasičenosti in barvnosti. Topli ton na hladni podlagi deluje še bolj toplo, svetla barva na temni podlagi pa še bolj svetlo. Zato mora vsak likovni ustvarjalec, ki dela z barvo, vedno upoštevati vlogo podlage (ozadja) na barve, ki jih bo uporabil v svojem delu.



Slika 1: Sočasni ali simultani kontrast
Slika 2: Pingstone, A., leto 2004, Po predlogi  Edward H. Adelsona, Iluzija na šahovnici

Kontrast barvne kakovosti in količine
Kontrast barvne kakovosti in količine se navezujeta na vzpostavitev ravnovesja v barvni kompoziciji.
Ko govorimo o kontrastu barvne kakovosti, obravnavamo odnos med čistimi (sepktralnimi) in nasičenimi barvami, z isto svetlostno vrednostjo. Nasičenost barve dosežemo z mešanjem komplementarne ali nevtralne (sive) barve. Pri kontrastu barvne količine obravnavamo odnos med pokritostjo dveh barvnih površin v kompoziciji.





Kontrast barvne kakovosti
Johannes Vermeer, leto 1669, Geograf
Kontrast barvne količine
Paul Cézanne, 1883–1885, Golful Marsiliei văzut de la Estaque

Vrste barvnih sozvočij

Čeprav se bo komu zdelo nenavadno, so barvna nasprotja obenem tudi del barvnih sozvočij. Z njimi je Itten tvoril harmonične diade, triade, tetrade, to je skupine po dve, tri ali štiri barve.

{POGLEJ; Poglej, kako nastanejo barvne harmonije v barvnem krogu.}

Primeri barvnih harmonij.

 

diade
triade  tertade

 
pentade heksade

Naši možgani težijo k vzpostavitvi ravnotežja med barvnimi dražljaji. Uravnoteženje barvnih nasprotij v sozvočje je povezano tako z razporejanjem oblik in barvnih količin v kompoziciji kot tudi z izborom barv po svetlosti ali nasičenosti. Teorija ustvarjanja barvnih sozvočij postavlja jasne okvirje, ki pa jih vsak avtor po svoje (učinkovito) uporabi v praksi.

<NAZAJ
>NAPREJ44/237