Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

POVZETEK

Srednji vek je kot zgodovinsko in umetnostno obdobje eno najbolj plodnih in zanimivih. Izhodišča za umetniški razvoj arhitekture, kiparstva in slikarstva so umetniki iskali v zapuščini propadlega rimskega imperija. Izoblikovali so se novi motivi. Vsebina je bila sprva vezana na Sveto pismo.

Med prvimi krščanskimi motivi se je uveljavila podoba Kristusa kot vladarja. Postopoma se je izoblikovala kristološka ikonografija, v okviru katere so se uveljavili tudi drugi motivi s Kristusom v glavni vlogi. Prizori Poslednje sodbe in Kristusa Razsodnika so posebej značilni za romansko kiparstvo. Predvsem v slikarstvu, pa tudi v kiparstvu, so se uveljavile podobe Kristusovega življenja in njegovih čudežev.

Z uveljavitvijo zasebne pobožnosti in intimnejšim odnosom med vernikom in upodobljenimi figurami so se v slikarstvu in kiparstvu razvile nove teme. Krepila se je mariološka in svetniška ikonografija, ki je vrhunec doživela v cerkveni opremi in stenskem slikarstvu. Hkrati pa je bila z velikimi cikli tudi del najpomembnejšega cerkvenega okrasa na zunanjosti.


Arhitektura se je postopoma razvijala in ima izhodišče v rimski javni baziliki. Uveljavila sta se dva tipa tlorisa, vzdolžni na Zahodu in središčni na Vzhodu. Prve samostanske skupnosti so se oblikovale v času prehodnih obdobij in postopoma so se razvili različni tipi cerkva. Gotski slog je v osnovi sledil bazilikalnemu, a so se sčasoma pojavile spremembe tako v oblikovanju tlorisa kot tudi cerkvenega prostora v notranjosti. Med drugim sta se izoblikovali tako imenovani dvoranska in stopnjevana cerkev.


Longitudinalni tloris
Centralni tloris
Dvoranska cerkev
Stopnjevana cerkev

<NAZAJ
>NAPREJ150/237