Les

Težko je opredeliti, ali so starejši kamniti ali leseni kipi – a dejstvo je, da sta bila oba materiala v kiparstvu prisotna že od samega začetka. Nekatere vrste lesa so lahko zelo obstojne, a sčasoma so vse podvržene gnitju. Pri rezbarjenju lesa ni toliko pomembna njegova trdota kot pa gostota in enakomerna struktura vlaken. Leseni kipi so bili pogosto pozlačeni ali obarvani, danes pa so običajno samo lakirani, da ohranijo značilno barvo in teksturo lesa, iz katerega so narejeni.

Glina in keramika

Čeprav glina spada med kamnine, jo zaradi značilne gnetljive oblike v kiparstvu obravnavamo kot samostojen material. Na zraku sušena glina otrdi, da pa okamni, jo je treba speči v posebni peči pri temperaturi 600–1000 °C. Pečeni glini rečemo terakota in je značilno rdeče–rjave barve. Če glino okrasimo s posebnimi mineralnimi premazi (podglazurami, glazurami) ali ji dodamo druge primesi (kaolin, engobe ...), govorimo o keramiki.