Izoblikovanost površja

Od nastanka Zemlje do danes se je površje spreminjalo zaradi delovanja notranjih in zunanjih preoblikovalnih procesov. Tako je v milijonih letih nastalo današnje površja, ki pa se bo še spreminjalo.

Razen vulkanizma so notranji preoblikovalni procesi počasnejši, zunanji pa hitrejši. A tudi zunanji so počasni, če jih primerjamo z dolžino človeškega življenja. Hitro se površje, ki ga nekateri poimenujejo relief, pri nas spremeni samo ob poplavah, usadih in plazovih.

Notranje sile imajo izvor v notranjosti Zemlje. Površje preoblikujejo zaradi kroženja magme v Zemljinem plašču. S kroženjem magme premikajo vrhnjo plast - litosferske plošče. Ob tem se sprošča velika energija, ki jo čutimo kot potres, nastajanje gorovij ali izbruh ognjenika. Notranji preoblikovalni procesi površje večinoma dvigajo.

Zunanje preoblikovalne procese povzroča Sonce in dejavniki, ki jim Sonce daje energijo: podnebje, kroženje vode in živi organizmi. Zunanji preoblikovalni procesi so razpadanje in preperevanje kamnin, odnašanje preperelina in njeno odlaganje. Vsaka skupina teh dejavnikov oblikuje površinske (reliefne) oblike.

Klikni na posamezen oblaček za več informacij.

GUBANJE

Do gubanja pride zaradi premikanja ene litosferske plošče proti drugi. Pri močnem gubanju pride tudi do prelamljanja ali celo ugrezanja. V Sloveniji je posledica gubanja nastanek visokogorja in predalpskega hribovja, z ugrezanjem pa je nastala Ljubljanska kotlina.

VULKAN

Vulkani (ognjeniki) nastanejo zaradi velikega tlaka magme proti površju. Največkrat nastanejo na stiku dveh plošč, kjer je skorja tanjša in razpokana. Ob ognjenikovem izbruhu na površje prodre tekoča lava, kamninski delci, vulkanski prah in plini. Lava je poimenovanje za magmo, ki je prodrla na površje.

POTRES

Potres je sunkovito nihanje tal. Nastane v Zemljini notranjosti, ko se velike napetosti, kot pri vzmeti, zaradi premikanja litosferskih plošč nenadoma sprostijo. Sproščena energija se razširja v obliki potresnega valovanja v vse smeri. Če potresno valovanje doseže Zemljino površje z zadostno energijo, lahko poruši stavbe, ustvari jarke ali sproži plazove.

MEHANIČNO PREPEREVANJE

Kamnine na zemeljskem površju predvsem zaradi vremenskih pojavov razpadajo, preperevajo. Pri mehaničnem preperevanju kamnine preperevajo zaradi temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, saj se kamnina razteza in krči ter postaja vse bolj razpokana. Če v razpoke pride voda in zmrzne, se razpoke povečajo. Led ima večjo prostornino kot enaka količina tekoče vode. Led pritiska na stene kamnin in jih razriva. Mehanično preperevanje je najbolj pogosto v visokogorju, kjer kamnine niso prekrite s prstjo. Tudi rastline, ki s svojimi koreninami rinejo v razpoke, povzročajo večjo razpokanost in skale se krušijo. Ko kamnina mehanično prepereva, razpada v vedno manjše koščke.

KEMIČNO PREPEREVANJE

Na apnenčasti podlagi pa prihaja do kemičnega preperevanja. Apnenec, ki ga sestavlja predvsem mineral kalcit (CaCO3), je v čisti vodi komaj topen. V ozračju in predvsem v tleh se padavinska voda navzame ogljikovega dioksida (CO2) in ob reakciji s kalcitom nastaja lahko topni kalcijev bikarbonat, Ca(HCO3)2 . Voda raztaplja kraško kamnino najhitreje ob prvem stiku, počasneje ob prenikanju v globino, kjer širi rove. Proces, ko voda raztaplja apnenec, imenujemo korozija. Kemično ravnotežje v raztopini ni stabilno, zato se kalcit v jamah pogosto izloča v obliki kapnikov in sige. Tako se oblikujejo podzemne in površinske kraške oblike. Naštej jih!

EROZIJA

Erozija pomeni razjedanje in odnašanje preperelega materiala. Tekoče vode, predvsem reke in hudourniki, ledeniki, morje in veter, odnašajo različno gradivo. V času ledene dobe so v Sloveniji ledeniki prekrivali višja gorovja in zgornje dele rečnih dolin.Polzeli so po površju, ga dolbli in s seboj nosili preperelo gradivo. Ko se je ledeni pokrov stalil, so ledeniki pustili ledeniške nasipe (morene); nastale so ledeniške doline (u-doline), v gorah so nastali ostri vrhovi, strme in prepadne stene.

DELOVANJE ČLOVEKA

Med zunanje preoblikovalne procese uvrščamo tudi delovanje človeka. Posledice človekovega delovanja so tako hitre, neposredne, kot počasne, posredne. Hitre opazimo v kamnolomih ter ob gradnji cest in jezov. Počasne se kažejo na dolgi rok: posekan gozd povzroči erozijo tal, nepremišljeno poseganje v rečne struge povzroči poplave.

Razmisli, kaj vse je vplivalo na oblikovanje površja v tvoji domači pokrajini.

Nastanek slovenskega površja

Površje Slovenije je nastalo v dolgih obdobjih geološke zgodovine. Glavna obdobja so predkambrij ali zemeljski pravek, paleozoik ali stari zemeljski vek, mezozoik ali srednji zemeljski vek ter kenozoik ali novi zemeljski vek.

Geološka obdobja se delijo na podobdobja. Za današnje površje Slovenije sta najpomembnejša terciar in kvartar. Sta podobnobji zemeljskega novega veka (kenozoika). Kvartar se deli na pleistocen (ledena doba) in holocen (današnja doba). Kvartarne sedimentne kamnine so v vseh današnjih dolinah, kotlinah in ravninah.