Naravni pogoji za razvoj kmetijstva

Kmetijstvo je odvisno od naravnih razmer. V Sloveniji je le okoli 30 % površin primernih za kmetijstvo. Od tega je največ travnikov in pašnikov. Tako majhna površina ne zagotavlja samoprehranske oskrbe. Slovenija pridela le polovico potrebne hrane, zato jo mora uvažati. Izvaža mlečne izdelke, jajca, med, meso in mesne izdelke.

Naravni pogoji, ki vplivajo na razvoj kmetijstva, so:

Relief: nadmorska višina, strmina in osončenosti določajo obdelovalni način. Na ravninah se je razvilo poljedelstvo, v gričevnatem svetu vinogradništvo in sadjarstvo, v hribovitem svetu živinoreja, gorski svet pa je le v topli polovici leta primeren za pašno živinorejo in sirarstvo. Kmetijstvo na kraškem površju je zaradi pomanjkanja površinske vode ovirano; poljedelstvo je možno le v vrtačah, uvalah in na robovih kraških polj,

Podnebje: Količina in razporeditev padavin ter temperatura vplivajo na pridelek. Glede na relief so najbolj ugodna kmetijska zemljišča na ravninah Obpanonskih pokrajin. Vendar je padavin tod malo in s tem velika možnost za sušo. Pridelek lahko oklestijo tudi neurja s točo in spomladanske pozebe. Zaradi spreminjanja podnebja je smotrno saditi kulturne rastline, ki so prilagojene na manjšo količino vode in visoke temperature.

Voda: Kmetijstvo je življenjsko odvisno od vode. V hribovitem svetu težav z vodo ni. Vse bolj pa vode primanjkuje v poletnih mesecih v Obpanonskih in Primorskih pokrajinah. Namakalni sistemi omilijo sušo, a so dragi. Zaloge vode je treba iskati tudi v podzemnih virih (podtalnica, kraška voda).

Prst: rodovitnost kmetijskega zemljišča je odvisna od prsti. Ta pa je odvisna od kamninske podlage in organskih snovi. Bolj rodovitna so zemljišča z debelejšo plastjo prsti in bogate s hranili in minerali.