Poljedelstvo in živinoreja

Slovenija ima slabe pogoje za sodobno poljedelstvo, saj ji primanjkuje velikih ravnih površin. Zato je poljedelstvo omejeno le na severovzhodni del Slovenije ob reki Dravi, Ljubljansko kotlino, Celjsko kotlino, Krško polje in Vipavsko dolino. Največ žitnih polj je v Obpanonskih pokrajinah. Na njivah pridelujejo predvsem pšenico, koruzo in krompir.

Vrtnine pridelujejo na manjših njivah in vrtovih v okolici večjih mest. Za pridelovanje vrtnin so primerne Primorske pokrajine zaradi zgodnje pomladi. Na vrtovih prevladujejo korenje, čebula, paradižnik, paprika, kumare, fižol, zelje in različne solate. Vrtnine se prodajajo na lokalnih tržnicah, saj je pridelana količina premajhna za industrijsko predelavo. V Obsredozemskih pokrajinah zaradi milejšega podnebja gojijo za prodajo tudi cvetje.

Manjši delež njivskih površin je namenjen hmelju, sladkorni pesi, sončnicam, bučam za olje in oljni ogrščici. Ker kmetijski pridelki večinoma ne prenesejo prevoza na večje razdalje oz. je transport drag, so predelovalne obrate gradili čim bližje kmetijskim območjem.

Živinoreja je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska dejavnost. V hribovitih predelih Slovenije prevladuje pašna živinoreja. Intenzivna hlevska živinoreja je razširjena po vsej Sloveniji. Govedo redijo za pridelavo mleka in mesa. Zaradi hitrega razvoja govedoreje, se je povečal delež njiv s krmnimi rastlinami.

Nekatera podjetja so se specializirala za perutninarstvo (Perutnina Ptuj, Jata, Pivka). Prašičereja se je iz množične prireje, ki je samo na Farmi Ihan dosegala 85.000 prašičev letno, preoblikovala iz velikih podjetij v manjša, ki manj obremenjujejo okolje.

V zadnjih letih je opazen porast drobnice (ovce, koze) in konjereje, a predvsem kot dodatna dejavnost na kmetijah.