Podoba današnjega kmetijstva je posledica zgodovinskega razvoja.
Slovenske kmetije so nekonkurenčne zaradi majhnosti, saj je povprečna kmetija velika 6 ha. Za dobičkonosno kmetovanje bi morala imeti najmanj 10 ha ali kmetovati na vrtnarski način. Drugi problem je prostorska razdrobljenost in razpršenost zemljišč oz. parcel. To je posledica zakona, ki je dovoljeval delitev posesti med dediče.
Prihodek od kmetovanja zmanjšujejo trgovinske verige, ki prodajajo afriški krompir, azijski česen, južnoevropsko zelenjavo.
Povpraševanje po doma pridelani hrani se je zmanjšalo. Če želi biti slovenski kmet cenovno konkurenčen, mora prodajati ceneje od proizvodnih stroškov in ne dobi denarja za razvoj kmetije.
|
|