Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vinogradništvo, sadjarstvo in gozdarstvo

Vinogradništvo in sadjarstvo sta gospodarski panogi s tradicijo, vezani na gričevnat svet Obpanonskih in Obsredozemskih pokrajin. Za pridelavo vina in sadja so pomembna prisojna pobočja in toplo podnebje.
V Obsredozemskih pokrajinah zaradi zimskega toplega vpliva Jadranskega morja uspeva oljka. Ugodno podnebje v Obsredozemskih pokrajinah omogoča pridelovanje zgodnjega sadja, zlasti češnje, breskve in marelice. Pridelava jabolk in hrušk pa ni omejena le na Obsredozemske in Obpanonske pokrajine, temveč je razširjena tudi v osrednji Sloveniji.
Slovenska vina so kakovostna in nekatera imajo dober sloves tudi v tujini. Slovenija ima tri vinorodna območja, ki se med seboj razlikujejo po tipu prsti, podnebju ter izboru vinskih sort. Na vzhodnem delu Slovenije je Podravsko vinorodno območje, ki ima karbonatne kamnine in ilovico ter celinsko podnebje. Najbolj pogoste sorte vina so laški rizling, šardone, šipon, renski rizling in beli pinot. V Posavskem vinorodnem območju prevladujejo laporji in peščenjaki. Tu pridelujejo predvsem rdeče sorte: modra frankinja in cviček. Različna mednarodno uveljavljena vina pa pridelajo tudi v Primorskem vinorodnem območju, ki ima apnenčasto in flišnato podlago ter obmediteransko podnebje. Najbolj razširjena sorta je refošk, pridelajo še rebulo, merlot, teran, malvazijo, kaberne, sovinjon in ostale. 

Vinorodna območja v Sloveniji

Gozd pokriva več kot 50 % ozemlja Slovenije, ki je po gozdnatosti tretja država Evropske unije; za Švedsko in Finsko. V njem se lahko sprehajamo, sproščamo, rekreiramo in nabiramo plodove. Gozd je življenjski prostor rastlin in živali, vir lesa in kisika ter porabnik ogljikovega dioksida. Vpliva na kakovost zraka, blaži podnebje, zadržuje padavine, hrani podtalnico, daje pokrajinsko  podobo in omogoča turizem. 
Od drevesnih vrst prevladujejo listavci (bukev), med iglavci prevladuje smreka. Kljub prevladi listavcev pa največ posekajo smreke, predvsem zaradi njene hitre rasti.
Gozd je vir energije, lesa za pohištvo in gradbenega materiala. V ospredje vedno bolj prihaja gradnja lesenih hiš.

Delež zasebnih gozdov se je od leta 1996 do leta 2009 {zvečal;povečal} .

Leta 2009 je bilo v državni lasti 24 % gozdov.

Če želiš zvedeti o čebelarstvu, preberi besedilo, ki se skriva pod besedo čebelarstvo.

<NAZAJ
>NAPREJ92/241