Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vrste kmetijstva

Ali ni za vse najbolje, da se kmetijstvo v Sloveniji opusti?

Kmetijska zemljišča so po rabi: njive, travniki, pašniki, sadovnjaki, vinogradi in vrtovi. V Sloveniji je največ travnikov in pašnikov, ki se v zadnjem času zaraščajo. Na drugi strani pa kmetje opuščajo njive, vinograde in sadovnjake in jih spreminjajo v travnike. Omenimo še en pomen; kmetijstvo ohranja videz podeželja in s tem kulturno pokrajino. Ta pa je temelj za turistični razvoj.
Delež kmetijstva v celotnem gospodarstvu Slovenije predstavlja okoli 2 % BDP. S kmetijstvom se v prvem desetletju 21. stoletja ukvarja okoli 8 % prebivalstva. Številka pa je večja, če upoštevamo kmetijstvo kot dopolnilno dejavnost. Med dopolnilno dejavnost štejemo predelavo sadja in zelenjave, predelavo lesa, turistično ponudbo, prodajo izdelkov domače obrti.

  • {INTENZIVNO KMETIJSTVO;Z iznajdbo umetnih gnojil se je razširilo intenzivno kmetijstvo. Škropljenje s kemikalijami je zagotovilo hitrejšo rast rastlin in uničevanje škodljivcev, s tem pa večji pridelek in večji prihodek. Danes vemo, da pretirana raba pesticidov povzroča zastrupljanje podtalnice, uničuje rodnost prsti in izginjanje biotske pestrosti. Kmetijstvo je lahko intenzivno z vidika vloženega časa, dela ali denarja.}
  • {EKOLOŠKO KMETOVANJE;Ekološko kmetovanje pomeni naravi prijazen način kmetovanja, tako da se ohranja ravnovesje in biotska raznovrstnost. Uporaba kemičnih pesticidov in sintetičnih mineralnih gnojil ali gensko spremenjenih semen ni dovoljena. Kmetovanje temelji na uporabi organskih gnojil, spodbujanju naravnih ciklov (kolobarjenje), živina se pase na prostem in hranijo jo z naravnimi krmili. Ekološko pridelana hrana raste počasneje in zato vsebuje več hranljivih snovi in je praviloma boljšega okusa.}
  • {INTEGRIRANA PRIDELAVA;Vmesna med ekološko in intenzivno je integrirana pridelava. Poteka po natančno določenih pravilih in ni tako razsipna s škropivi kot intenzivna. Zato se zmanjšujejo negativni vplivi na okolje in zdravje ljudi. Nekatere pesticide je dovoljeno uporabljati, a daje se prednost naravnim ukrepom. Prepovedana je uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO) in nadzira se kakovost prsti. V prsti se namreč več let ohranja sled nevarnih škropiv.}
  • {SPECIALIZIRANO KMETIJSTVO;V zadnjih desetletjih se nekateri kmetje specializirajo. Usmerijo se v en pridelek, ki je vrhounski, in ima blagovno znamko. Specializirano kmetijstvo je usmerjeno v tržno zanimive izdelke.}

Pašna živinoreja  Stari nasad jablan
Integrirana pridelava sadja

V preteklosti je prevladovalo intenzivno kmetijstvo. Danes je Evropska unija usmerjena v sonaravno kmetovanje; torej v ekokmetijstvo oz. biokmetijstvo. Slovenija ima dobre pogoje za tako kmetovanje. Prav tako je prehranska politika Slovenije usmerjena na krajevno pridelano hrane pod geslom: »od njive do krožnika v lokalnem okolju«.

Zakon o kmetijstvu opredeljuje celotno območje Slovenije za lokalni trg. Lokalna pridelava hrane je ob nizki stopnji {samooskrbe;Delež pridelane hrane, ki jo proizvedemo v Sloveniji. Slovenija ima nizko stopnjo samooskrbe z zelenjavo, sladkorjem in pšenico ter visoko stopnjo samooskrbe z mesom, mlekom, jajci in vinom.} s kmetijskimi izdelkii nujna, saj zmanjša odvisnost od zunanje trgovine, ohranja delovna mesta na podeželju, zmanjša revščino in družbeno neenakost, ohranja urejeno podeželje in varuje okolje.

Obdelane kmetijske površine - Cerkljansko polje
Polja oljne ogrščice  Prodaja zelenjave na tržnici

Z razmahom krajevno pridelane hrane in vse večjim pomenom ekološke pridelane hrane se je razvila t.i. neposredna prodaja, prodaja brez posrednikov: od pridelovalca do kupca. Mestne tržnice so zopet polne stojnic, na katerih prodajajo kmetje svoj pridelek. Uveljavila se je tudi spletna prodaja (zeleni zabojčki), kjer si sami izberete pridelke, ki jih kmetje dostavijo na dom. Na tak način se v večini prodajata sezonsko sadje in zelenjava.

Kateri način pridelovanja hrane se ti zdi bolj primeren?

<NAZAJ
>NAPREJ90/241