Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Naravna dediščina

Divje jezero

Divje jezero je kraško jezero, približno dva kilometra južno od Idrije. Spada med bisere slovenske naravne dediščine. Od leta 1967 je zavarovano kot naravni spomenik, od 1972 pa je urejeno za obisk kot prvi slovenski muzej v naravi. Voda v Divjem jezeru izvira v strmem sifonu, ki je bil raziskan do globine 160 m (do sedaj izmerjena dolžina rova pa je 426 m). V obdobju po obilnih padavinah se sicer mirna gladina jezera razburka zaradi velikih količin vode, ki bruhajo skozi dotočni kanal. Od izvira do 55 m oddaljene reke Idrijce teče reka Jezernica, ki je najkrajša reka v Sloveniji. Zanimivo je, da ima v času obilnega deževja celo večji vodni pretok reka Idrijca, v katero se izliva. V času suše Jezernica skoraj presahne. Za neposredno okolico jezera je značilno bogastvo rastlinstva in živalstva. V jezeru živijo potočne postrvi, v jamskem delu pa številne drobne podzemeljske živali in celo človeška ribica. Življenjski pogoji v neposredni okolici jezera omogočajo rast dreves in grmov. V skalnih razpokah ali na majhnih policah nad jezerom uspeva kranjski jeglič. Po skalovju uspeva tudi kranjska bunika, v bližnji okolici pa ima življenjski prostor 150 vrst praprotnic in semenk.

 

Idrijca Divje jezero

 

PEKEL PRI BOROVNICI

Soteska borovniškega Pekla je nastala kot posledica ugrezanja Ljubljanskega barja. V soteski je več slapov, brzic in tolmunov. Voda z vrha na nadmorski višini 650 m (Kožlješki log) preide v peti slap na 610 m višine in se spusti do višine 335 m ob vhodu v sotesko. Sotesko je oblikoval potok Otavščica, zaradi intenzivne tektonike in erozije pa je tukaj nastalo več naravnih zanimivosti. Primera sta skalna konica, imenovana Hudičev zob, in naravno okno, škrbina v Hudičevem zobu. Do slapov vodi zavarovana in označena pot, sprva speljana po brveh, in primerna za vse obiskovalce. Od tretjega slapa naprej pri vzpenjanju pomagajo jeklenice, lestve, stopnice in klini. Soteska je znana tudi po temperaturnih ekstremih, zaradi katerih je svojsko tudi rastlinstvo. Simbol Pekla je postal kranjski jeglič. V soteski je od živali mogoče pogosto videti gamse, občasno pa tudi medveda ali lisico.
Pekel Slap v Peklu

Predstavljena primera naravne dediščine poišči na zemljevidu Slovenije ali na spletnih zemljevidih.

<NAZAJ
>NAPREJ172/241