Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Idrija - Unescova kulturna dediščina

V Unescov seznam vpisana Idrija vključuje dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu besede. Zajema živosrebrovo rudišče, podzemne rove in jaške, vhodne stavbe, skladišče živega srebra in žita, upravne stavbe, talilnico, stanovanjske hiše, šolske zgradbe, cerkve in poti, po katerih se je živo srebro tovorilo v svet. Med vsemi je na prvem mestu Antonijev rov - v muzej urejeno idrijsko podzemlje. V dediščino spada še grad Gewerkenegg, v katerem je muzej industrijske in tehniške dediščine (leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej), Frančiškov jašek z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, idrijska kamšt - ogromna vodna črpalka, talilnica, klavže - zapornice oz. jez na Idrijci, rudniško žitno skladišče, rudniško gledališče, idrijska rudarska hiša.

 

Antonijev rov, Idrija

 

Idrijske Klavže

Klavže so visoke vodne pregrade na reki Idrijci in nekaterih njenih pritokih. Uporabljali so jih od konca 16. stoletja za transport lesa, ki so ga potrebovali v idrijskem rudniku živega srebra. Ker v ozkih soteskah okrog Idrije do 20. stoletja ni bilo cest, da bi z vozovi spravljali les do rudnika, je bil edini način transport po vodi. Zato so zajezili reko in potoke s klavžami. Les so v bližini Idrijce ter potokov posekali, ga zložili v strugo, zaprli klavže, da se je nabralo dovolj vode, ki je dvignila les. Potem so hitro odprli klavže, da je les odneslo do Idrije. Tam so imeli pregrado, imenovano »grablje«, ki ga je ujela. Običajna količina vode ni zadoščala, da bi les lahko stalno splavljali. Idrijske klavže, ki so zgrajene v soteski Idrijce, so, poleg Divjega jezera, najpomembnejša znamenitost krajinskega parka Zgornja Idrijca. Dolge so 41 m, visoke so 11 m, zidovi pa so zgoraj debeli več kot 10 m. Skozi jez potekata dva kanala (široka 3,8 m), ki so ju zaprli z ogromnimi vrati. Na vsakih klavžah je delal po en klavžar, praviloma posestnik bližnje domačije, ki je skrbel zanje in plavljenje lesa. Za vestno opravljeno delo je jamčil s svojim premoženjem. Na klavže še danes spominjajo imena nekaterih domačij ter priimek Klavžar.
Klavže na IdrijciOhranjene ostanke zapornic na Idrijci in Belci so obnovili, na Kanomljici pa zgradili na novo. Zaradi estetske gradnje, izjemnih dimenzij, starosti in svojskega načina delovanja, spadajo klavže na Idrijci, Belci in Kanomljici med našo najpomembnejšo  tehniško dediščino. Zaradi monumentalnosti se jih je oprijel vzdevek slovenske piramide.

<NAZAJ
>NAPREJ174/241