Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje je na skrajnem južnem delu Ljubljanske kotline. To je 20 km dolgo in približno 10 km široko mokrišče. Čeprav je pokrajina  večinoma osušena in obdelana, so še vedno njena značilnost redne spomladanske in jesenske poplave. Do poplav prihaja predvsem zaradi počasnega odtekanja Ljubljanice, saj je med Verdom in Ljubljano, ki sta oddaljena 25 km, Ljubljaničin padec manj kot 2 m.

Rastlinstvo in živalstvo Ljubljanskega barja sta, kljub izsuševanju, zelo pestra. Gozd porašča samo 1/10 površine Barja. Ostalo površino pokrivajo močvirja in travišča, kjer uspevajo značilne travniške rastlinske vrste, kot so močvirske logarice, močvirski tulipan, kalužnice, travniške orhideje. Barje je zelo pomembno gnezdišče ptic, saj jih tukaj gnezdi okrog 100 različnih vrst; od tega tudi nekatere ogrožene vrste, kot sta na primer veliki škurh in kosec. Od ostalih živalskih vrst omenjamo še ogroženi želvo močvirsko sklednico in vidro. Za sedaj je na Barju še dovolj dvoživk (zelena rega) in žuželk. Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje razglašeno za krajinski park.

Območje Barja je tudi pomembno arheološko najdišče zaradi kolišč in koliščarjev. Tukaj so leta 2002 našli najstarejše kolo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju in naj bi bilo staro okrog 5200 let. Ohranilo se je, ker je tičalo v vlažnem blatu, ki ni dopuščalo, da bi prišlo v stik z zrakom in zgnilo. 

Barje
Barje - danes predvsem kmetijske površine
Del kolesa, najdenega na Ljubljanskem barju

Zemljevid Ljubljanskega barja z rečno mrežo

Ljubljansko barje je največje osrednjeslovensko mokrišče. V najnovejših razvojnih načrtih je Barje opredeljeno kot krajinski park. V preteklosti so Barje želeli spremeniti v žitnico. Da bi preprečili poplavljanje in izsušili zemljišča, so regulirali Ljubljanico, skopali v 18. stoletju  Gruberjev prekop in Barje prepredli z mrežo osuševalnih kanalov. Letu 1956 so odstranili še ljubljanski jez na Špici in gladino Ljubljanice znižali za dva metra, na raven zapornice na Ambrožev trgu. Bolj se gladine Ljubljanice niso upali znižati, saj se je znižala tudi podtalnica.  Zato so se temelji nekaterih ljubljanskih hiš začeli pogrezati; podtalnica v zemlji namreč poskrbi za bolj čvrst in nosilen teren.

Z znižanjem gladine reke se je skrčil vodni in obvodni življenjski prostor - nekdaj vodnati pritoki in osuševalni jarki so postali suha korita, življenjski prostor rib pa je bil izgubljen. Razmere v vodi in mokriščih ob njej so se poslabšale, spremenile pa so se tudi življenjske razmere za rastline in živali, saj Barje ostaja brez osnovnega vira - vode.

<NAZAJ
>NAPREJ176/241