Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ljubljanska kotlina

Površje in kamninska zgradba Ljubljanske kotline

Ljubljanska kotlina je tektonska udorina, ki na severu meji na Alpske pokrajine (Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe), na zahodu na Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, na vzhodu na Posavsko hribovje in na jugu na Dinarskokraške pokrajine (Krim in Menišija). Na območje Ljubljanske kotline se stekajo reke iz Alpskih (Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica...), Predalpskih (Gradaščica, Sora...) in Dinarskokraških pokrajin (Ljubljanica, Iška...). Te reke so v kotlini odložile debele plasti usedlin -  sedimentov (prod, pesek, konglomerat, breča), v katere so v času menjave ledenih in medledenih dob vrezale široke rečne terase.

Zemljevid rečnega omrežja Ljubljanske kotline.

Rečno omrežje

Savska ravan

Savska ravan leži v zgornjem porečju reke Save in obsega večji del Ljubljanske kotline, razen skrajnega južnega dela, kjer je Ljubljansko barje. Savsko ravan delimo na:

  • Blejski kot
  • Dežela
  • Dobrave
  • Kranjsko polje
  • Sorško polje
  • Kamniškobistriška ravan
  • Ljubljansko polje

<NAZAJ
>NAPREJ175/241