Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

KONCEPTUALNI PRISTOP

KONCEPTUALNA UMETNOST

Konceptualna umetnost se pojavi v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja.
Izraz koncept pomeni idejo, osnutek. Likovno delo je v procesu redukcije prišlo do ideje same. Ta je podana kot besedilni zapis. Zamisel, ki jo umetnik tako posreduje, naj bi delovala enakovredno kot klasični kip ali slika. Takšna umetnost je po svoje ostala hladna zaradi nevtralne realizacije.



Joseph Kosuth, leto 1965, Eden in trije stoli (One and three chairs)  
Bruce Nauman, leto 1967, 165 x 165 cm, neonske žarnice 

KONCEPTUALNI PRISTOP

KONCEPTUALNA UMETNOST V SLOVENIJI

Konceptualna umetnost (doživi zlata leta od 1965 do 1975). Zanimivo je, da je bila tedanja scena v Sloveniji in nekdanji skupni državi izjemno živa. Tedaj se je prvič zgodilo, da je bilo to, kar se je delalo pri nas, aktualno in primerljivo s svetovno umetnostjo. Prav tako so gostili številne umetnike iz tujine. Najvidnejši predstavniki so bili: skupina OHO, s katero so se tovrstne prakse začele, Marina Abramović, Braco Dimitrijević, Raša Todosijević, Željko Jerman, Tomislav Gotovac in drugi.

Te oblike delovanja so se ohranile vse do danes.


Andreja Džakušič, leto 2013, Save the Future

V projektu je umetnica tematizirala problem pitne vode. In čistega okolja. Pri realizaciji je uporabila komercialne oglaševalske strategije. Projekt zaseda oglaševalski in ne galerijski prostor. Plakat promovira Savinjo, vodo, polno življenja. Približno tako se reklamirajo izdelki. Toda to je voda, ki jo lahko pijete na lastno odgovornost. Sama pa pravi in hkrati opozarja, da je voda nekaj, kar dojemamo samoumevno in ne kažemo nobene skrbi za njo. Skrajnji čas je, da to miselnost spremenimo.

<NAZAJ
>NAPREJ110/237