SEVERNA RENESANSA

15. stoletje je čas, ko so na severu še vedno zasidrana načela gotske umetnosti. To se v slikarstvu zrcali tako v vsebini kot tudi obliki. Gotska tradicija in izročilo sta najbolj vidna v oblikovanju kompozicije ter upodobljenih figur. Zato v umetnostni zgodovini o ustvarjanju v 15. stoletju na severu pogosto govorimo tudi kot o poznogotskem slikarstvu.

Umetnike je zanimala narava, anatomija, kako upodobiti najmanjšo podrobnost tako, da bo videti resnična. Torej so cilji umetnikov na severu in jugu sorodni, razlikujejo pa se v načinu njihovega doseganja. Umetniki severne renesanse so spoznanja odkrili z natančnim opazovanjem, italijanski slikarji pa med drugim s študijem antičnih piscev in ohranjenih umetnin.

Jan van Eyck (pred letom 1395 in do 1441) je bil začetnik zgodnjega nizozemskega renesančnega slikarstva. Bil je dvorni slikar in velik ljubljenec burgundskega vojvode. Zaslovel je kot izvrsten portretist, v njegovem opusu pa so številne tudi slike s sakralno vsebino. Vplival je na večino nizozemskih in nemških umetnikov 15. in 16. stoletja.

Njegovo najbolj znano delo je oltarna slika, imenovana Gentski oltar (začel jo je njegov brat Hubert). Dokončana je bila leta 1432 in predstavlja enega izmed vrhuncev slikarstva severne renesanse.

Jan van Eyck, leto 1432, Gentski oltar (zaprt)

Krilni oltar je poslikan na notranji in zunanji strani. Kadar je zaprt, vidimo upodobitev v dveh pasovih. Zgornji prikazuje prizor Oznanjenja, spodnji pa donatorja (trgovec Vijd z ženo Isabelle), ki klečita pred kamnitima kipoma sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista.

Odprt oltar kaže številne inovacije v slikarstvu, srečamo motiv akta, portrete, krajino ... Celota pa prikazuje sakralni motiv. Osrednja podoba je Kristus, ob katerem sedita Marija in Janez Krstnik. Na vsaki strani, levo in desno od njiju, so upodobljeni angeli, ki pojejo in igrajo na glasbila. Skrajno levo in desno v zgornjem delu oltarja sta še podobi Adama in Eve.
Pod podobo Kristusa je največja oltarna plošča z upodobitvijo čaščenja Jagnjeta Božjega. Dve plošči na levi in desni strani sta del sredinskega motiva čaščenja, tu so podobe sodnikov, Kristusovih vojščakov, puščavnikov in romarjev.

Tabelna slika, na kateri sta upodobljena zakonca Arnolfini, je ena najpomembnejših v opusu slikarja van Eycka. Naslikal jo je v tehniki oljnega slikarstva in je odlično ohranjena.


Jan van Eyck, leto 1434, Arnolfinijeva zaroka