Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Lastnosti prsti

Poznavalci navadno prst ocenjujejo kar na mestu samemu. Prst primejo v roko in jo zdrobijo, poskušajo prst gnesti, jo povohajo in ocenijo njuni barvo ter kislost. Pri tem si vzorec prsti ogledajo pod povečevalnim steklom. Na tej osnovi lahko sklepajo na fizikalne lastnosti prsti.

Prsti se med seboj razlikujejo po barvi, zrnatosti, zračnosti in prepustnosti za vodo. Barva prsti je odvisna od kamnin, iz katerih je nastala, in količine humusa. Poleg zelo pogostih črnih, rjavih in rdečih odtenkov so prsti lahko tudi rumene, oranžne in sive. Pester živalski svet, še posebej pa veliko število deževnikov pomeni, da je prst primerna za kmetijstvo.

Delci, nastali s preperevanjem kamnin, so mineralne sestavine prsti. Večje delce vidimo s prostim očesom, srednje velike delce s povečevalnim steklom, najmanjše delce gline pa z elektronskim mikroskopom. Na podlagi tega ločimo grobo zrnate, srednje zrnate peščene prsti ter drobno zrnate glinene ali težke prsti.

V prsti lahko določimo velikost in raznolikost mineralnih delcev ter rastlinske in živalske preostanke. Potrebujemo čašo, prostornine 250 mL, vzorce prsti, lupo. Podane so stopnje poskusa. 

1.
Prst pretresemo v čašo in nanjo nalijemo vodo.
2.
Prst in vodo v čaši pomešamo in nato pustimo stati nekaj ur, da se delci posedejo. Oglej si in nariši shemo, kako so se porazdelile posamezne sestavine prsti. 
3.
Ločimo del, ki plava na vodi, in delce, ki so se posedli. 
4.
Na površino splavajo rastlinski in živalski preostanki v prsti, na dnu čaše pa ostanejo mineralni delci. Pod lupo si ogledamo rastlinske in živalske dele ter mineralne delce.

<NAZAJ
>NAPREJ42/250