Prsti se med seboj razlikujejo po barvi, zrnatosti, zračnosti in prepustnosti za vodo. Barva prsti je odvisna od kamnin, iz katerih je nastala, in količine humusa. Poleg zelo pogostih črnih, rjavih in rdečih odtenkov so prsti lahko tudi rumene, oranžne in sive. Pester živalski svet, še posebej pa veliko število deževnikov pomeni, da je prst primerna za kmetijstvo.
Delci, nastali s preperevanjem kamnin, so mineralne sestavine prsti. Večje delce vidimo s prostim očesom, srednje velike delce s povečevalnim steklom, najmanjše delce gline pa z elektronskim mikroskopom. Na podlagi tega ločimo grobo zrnate, srednje zrnate peščene prsti ter drobno zrnate glinene ali težke prsti.
V prsti lahko določimo velikost in raznolikost mineralnih delcev ter rastlinske in živalske preostanke. Potrebujemo čašo, prostornine 250 mL, vzorce prsti, lupo. Podane so stopnje poskusa.
1. |
Prst pretresemo v čašo in nanjo nalijemo vodo. | |
2. |
Prst in vodo v čaši pomešamo in nato pustimo stati nekaj ur, da se delci posedejo. Oglej si in nariši shemo, kako so se porazdelile posamezne sestavine prsti. | |
3. |
Ločimo del, ki plava na vodi, in delce, ki so se posedli. | |
4. |
Na površino splavajo rastlinski in živalski preostanki v prsti, na dnu čaše pa ostanejo mineralni delci. Pod lupo si ogledamo rastlinske in živalske dele ter mineralne delce. |