Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Površje Severne Amerike

Severna Amerika ima poleg Evrope najbolj razčlenjeno obalo. Veliko je polotokov (Florida, Nova Škotska, Labrador, Aljaska, Kalifornijski polotok) in otokov. Slednjih je največ na severu celine, kjer je tudi največji otok na svetu. Grenlandija politično pripada Danski. Površje Severne Amerike ima šest velikih naravnih enot.

  Severna Amerika  
  • Kanadski ščit
  • Priatlantsko nižavje in nižavje ob Mehiškem zalivu
  • Apalači
  • Osrednje nižavje
  • Ameriške Kordiljere / Gorati Zahod
  • Tihooceanska obala

Najsterejši del kopna Severne Amerike je:

Kanadski ščit je najstarejši del celine, nastal že v predkambriju. Je rudno bogat. Sega v obliki podkve od Labradorja do velikih Arktičnih otokov na severozahodu, pri čemer je površje nagnjeno v smeri proti Hudsonovemu zalivu. Površje je večinoma ledeniško preoblikovano in ima veliko jezer.


Priatlantsko nižavje se razteza od Atlantskega oceana do Apalačev in se proti jugu razširi in združi z obalno ravnino ob Mehiškem zalivu. Prevladujeta rečno in obalno površje s sedimentnimi kamninami.


Apalači so staro uravnano gorstvo, nastalo v paleozoiku, skupaj s Skandinavskim gorstvom v Severni Evropi. Visoki so do 2000 m, rudno bogati in porasli z gozdom.


Osrednje nižavje se razteza od Kanadskega ščita na severu do Mehiškega zaliva na jugu. Leži med Apalači na vzhodu in Skalnim gorovjem na zahodu. Gre za geološko kotanjo, zapolnjeno s sedimenti. Zahodni del nižavja zavzemajo Velike planjave, ki so sestavljene večinoma iz apnencev, peščenjakov in glinovcev. To je območje prerij, kjer je naravno rastlinstvo stepa.

Ameriške Kordiljere so ena najdaljših gorskih verig. Najvišji vrhovi presegajo 4000 metrov.

Na zahodnih obalah Severne Amerike je naravna enota Tihooceanska obala. To je vznožje Obrežnega gorovja, zato je obala strma, visoka in nedostopna. 

<NAZAJ
>NAPREJ91/177