Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zaposlitvena sestava prebivalstva prikaže zaposlenost prebivalstva po posameznih gospodarskih sektorjih.

Prebivalstvo po zaposlitvi delimo na aktivno in vzdrževano prebivalstvo. Med aktivno prištevamo vse zaposlene, ki za svoje delo prejemajo plačilo (tudi samostojne podjetnike in samozaposlene), med vzdrževane pa upokojence, otroke, zaradi invalidnosti ali bolezni za delo nezmožne osebe in vse odrasle osebe brez lastnih prihodkov. Za gospodarstvo države je pomembno predvsem razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci. V Sloveniji je to razmerje slabo, saj je zdaj že več vzdrževanih kot aktivnih (zadnji podatki za leto 2012 navajajo okrog 55 % vzdrževanih prebivalcev).
Aktivni prebivalci so lahko zaposleni v enem od štirih sektorjev gospodarstva:

  • primarni sektor: kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo ...
  • sekundarni sektor: industrija, rudarstvo, gradbeništvo ...
  • terciarni sektor: storitve (trgovina, turizem, promet ...)
  • kvartarni sektor: državna uprava, šolstvo, zdravstvo ...

V Sloveniji je največ prebivalcev zaposlenih v terciarnem sektorju (približno 45 %), sledita mu sekundarni (približno 30 %) in kvartarni sektor (približno 20 %), najmanj zaposlenih pa je v primarnem sektorju (preostanek oz. okoli 5%).

V zadnjem času je tudi v Sloveniji velik problem zaposlovanje mlade in visoko izobražene delovne sile, saj ni dovolj delovnih mest, kjer bi se lahko uveljavili. Zaradi tega se mladi vse pogosteje odločajo za selitev v gospodarsko bolj razvite države. Pojavi se tako imenovani beg možganov. Za državo je tovrstno izseljevanje lahko pogubno, saj se denar, ki ga država vlaga v posameznikovo znanje, z izselitvijo ne povrne.

Zaposlitvena sestava prebivalstva Slovenije po sektorjih

 

V povezavi z zaposlitveno sestavo prebivalstva je stopnje revščine, ki tudi v Sloveniji postaja vse večji problem. Delež prebivalcev, ki živijo pod pragom revščine, je namreč čedalje večji (trenutno je okrog 15 % vseh prebivalcev države, ki imajo mesečno na voljo manj kot 600 evrov za družinskega člana). Skupaj naj bi bilo revnih in socialno izključenih (zaradi brezposelnosti in nizkih dohodkov) nekaj manj kot 20 % ljudi. Prag revščine je za države postavljen po občutku; med revne spadajo tisti, ki si ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Po svetu živi več kot 1 milijarda ljudi z manj kot 1,5 evra na dan.  

<NAZAJ
>NAPREJ53/241