Verska sestava prebivalstva.
V Ustavi je zapisano, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno in da se nihče ni dolžan javno opredeliti o svojem verskem ali drugem prepričanju. Tudi spraševanje o verskem, spolnem ali političnem prepričanju velja za neprimerno.
To pomeni, da so podatki o verski sestavi prebivalstva nenatančni. Najstarejši verski skupnosti v Sloveniji sta katoliška in evangeličanska. S priseljevanjem prebivalcev z območja republik nekdanje Jugoslavije sta se povečali tudi muslimanska in pravoslavna verska skupnost. Podatki kažejo, da je največ prebivalcev katoliške veroizpovedi (približno 60 %), sledijo prebivalci pravoslavne in muslimanske veroizpovedi (vsaka približno 2,5 %) ter evangeličani (približno 1 %). Delež muslimanov se je v zadnjih 20 letih povečeval, delež katoličanov pa zmanjševal. Znaten je tudi delež ateistov (neverujočih), ki se po nekaterih ocenah giblje med 10 in 20 %. Delež katoliških vernikov na podeželju je višji kot v mestih, medtem ko pripadniki ostalih veroizpovedi v večjem številu živijo v mestih.
Z vidika narodne sestave prebivalstva je Slovenija narodno homogena država, saj so Slovenci izrazito večinski narod (nekaj več kot 80 %); kljub zmanjševanju po drugi svetovni vojni zaradi odseljevanja Slovencev v tujino in priseljevanja z območja bivše Jugoslavije. V Sloveniji živita dve avtohtoni narodni manjšini - italijanska (obalna mesta in njihovo zaledje) in madžarska (Prekmurje) - ter romska etnična skupnost (Prekmurje, Dolenjska in Bela krajina).
Največ Neslovencev je priseljencev z območja bivših jugoslovanskih republik. Največ je Srbov in Hrvatov (vsakih približno 2 %), sledijo Bošnjaki in Albanci. Podobno kot verska sestava prebivalstva, je tudi narodna sestava v mestih bolj pestra, delež Slovencev pa nižji kot na podeželju.