Razvoj naselij

Nastanek naselij je odvisen od različnih dejavnikov; v Sloveniji je najpomembnejši relief. V preteklosti so nastajala naselja na ravninskih delih, še posebej tam, kjer so bile kmetijske površine in so potekale pomembne prometne poti. Na podeželju so bila naselja tesno povezana s kmetijsko dejavnostjo. Naselja so se razvijala in oblikovala več stoletij. Delež kmečkega prebivalstva se je v Sloveniji po drugi svetovni vojni v kmetijsko prenaseljenem podeželju zmanjšal, saj so številne tovarne v mesta pritegnile delavce s podeželja. Manjša, prometno težko dostopna naselja, so danes prazna.

Rast in širjenje mest imenujemo urbanizacija. V Sloveniji jo je po drugi svetovni vojni povzročila industrializacija. S kasnejšo izgradnjo cest so se mestu priključila bližja naselja. Mesto se je širilo vzdolž prometnic. Danes v okolici večjih mest (v primestju) živi okoli tri četrtine prebivalstva. Število narašča zaradi priselitev prebivalstva iz podeželja ter zaradi selitve mestnega prebivalstva na obrobje. Središče mesta je namenjeno predvsem zaposlitvi; tudi delavcev iz drugih naselij. Na opuščenih industrijskih območjih pa nastajajo nova trgovsko-poslovna središča.

Tudi podeželje se urbanizira; dobiva mestno podobo in dejavnosti. To so središčna naselja z manjšimi mestnimi jedri. Za urbanizirano podeželje je značilna intenzivna stanovanjska gradnja, dobra prometna dostopnost ter odpiranje novih delovnih mest; tudi za delavce iz drugih krajev. V naselju so še kmečki domovi, zemljišča okoli naselja pa namenjena kmetijstvu, čeprav delež kmečkega prebivalstva upada.

Mesta Celje, Ptuj, Ljubljana, Piran, Škofja Loka, Kamnik in Maribor so nastala na antični in {srednjeveški osnovi;Zanje je značilno, da imajo stara mestna jedra, ki so danes namenjena turistični in storitveni dejavnosti in so zaprta za motorni promet.}.