Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vodni promet

Vodni promet je primeren za prevoz velikih količin blaga na daljše razdalje. Predvsem gre za različne vrste razsutega tovora (žito, rude in drugo), nafte, vozil in drugega. Stroški prevoza so nizki, ne zahtevajo gradnje poti, razen prekopov. Zgraditi je treba pristanišča s pristaniškimi napravami za raztovor in poglobiti morje za velike tovorne ladje.
Ob vodnem prometu v Sloveniji lahko spremljamo razvoj te panoge: od legendarnih Argonavtov, koliščarjev in Rimljanov, ki so po Ljubljanici vozili kamen iz podpeškega kamnoloma za gradnjo Emone; prek srednjeveškega rečnega čolnarjenja in splavarjenja; do  razkošnih ladij, namenjenih križarjenju.

Z vidika onesnaževanja je pomorski promet okoljsko manj obremenjujoč; razen v pristaniščih, ko se spušča balastne vode, ali ob ladijskih nesrečah, ko se razlije gorivo ali strupene snovi. Ladijski promet velja za varnega, čeprav je bilo kar {nekaj velikih nesreč;V svetovnem spletu poišči več informacij o nesrečah tankerja Exxon Valdez, Titanika in trajekta Moby Prince.}, ki so imele katastrofalne posledice, okoljske pa odpravljajo že več desetletij.

Ugotovi, kaj se je na slovenski obali spremenilo v 150 letih

    

  Koper in okolica pred 150 leti.

 Koper in okolica danes.

<NAZAJ
>NAPREJ100/241