Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prometna lega in prometne povezave

Geografska lega Slovenije ima pomembno vlogo za razvoj prometa, saj se na našem ozemlju križata dve pomembni evropski prometni poti: 5. in 10. evropska prometna smer oz. koridor.

Peti koridor poteka od Lizbone prek Barcelone in Ljubljane do Kijeva. Povezuje Južno, Srednjo in Vzhodno Evropo. Deseti koridor poteka od Münchna prek Jesenic in Ljubljane do Beograda in Carigrada. Povezuje Srednjo in Jugovzhodno Evropo ter Azijo.
Slovenija je denar v zadnjih 30 letih usmerjala predvsem v gradnjo in izboljšanje cestnega omrežja. Najpomembnejši in najbolj obremenjeni del cestnega omrežja je avtocestni križ, ki je bil dokončan oktobra 2011 in katerega krak A1 poteka od Maribora do Kopra oziroma Sežane (t. i. Slovenika), drugi krak A2 pa med Jesenicami in Brežicami (t. i. Ilirika).

Slovenski cestni križ

V času velikih vlaganj v gradnjo avtocestnega omrežja je železniški promet nazadoval in postal čedalje manj konkurenčen. Ostal je neposodobljen, počasen in neudoben. Hrbtenico železniških prog v Sloveniji še vedno predstavljata Južna železnica (dokončana leta 1857) in proga Jesenice - Dobovo, ki je bila tudi zgrajen pred več kot stoletjem, kar dokazuje, da so prometne smeri, tako kot pomen mest, ki jih povezujejo, trajna pokrajinska lastnost.
Na spodnjem zemljevidu prometnega omrežja poišči v besedilu omenjene železniške proge.

Slovensko prometno omrežje

Nazadovanje železniškega prometa prikazuje število prepeljanih potnikov. V zadnjih 20 letih se ni bistveno spreminjalo. Podobno velja tudi za prevoz blaga, čeprav je opaziti rahlo povečanje; predvsem na račun povečanega pretovora v Kopru. Še vedno pa celotna prepeljana količina blaga po železnici predstavlja manj kot 1/5 vsega prepeljanega blaga v Sloveniji; kar je veliko manj kot v gospodarsko razvitih državah.

<NAZAJ
>NAPREJ101/241