Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Srednjeveška glasba na Slovenskem

Zapisi srednjeveške glasbe so se ohranili v različnih cerkvenih knjigah, imenovanih misali, sekvenciariji, antifonali, himnariji, psalterji, graduali, kiriali, brevirji in tako naprej. Tudi v Sloveniji so se pod okriljem nekaterih srednjeveških samostanov ohranili do danes. Privošči si kulturno-zgodovinski izlet in obišči nekatere izmed njih: cistercijanski samostan Stična (tu je sicer konec prejšnjega stoletja deloval zdravilec, pater Simon Ašič) ali kartuziji Pleterje (znana je po sadjevcu) in Žiče (poleg kartuzije je najstarejše slovensko gostišče, iz leta 1467). Večina teh zapisov ali kodeksov hkrati izpričuje literarno kulturo v latinskem jeziku, ki se je v srednjem veku porajala na območju Slovenije. Mnogo avtorjev ostaja neznanih in anonimnih.

zgodovinsko obeležje

danes redkejša uporaba

danes pogosta uporaba

rebek
lutnja
fidel
oprekelj
tromba marina
portativ
trobenta
harfa
rog
lira da braccio
bomhart
mandora
flavta
pavke
boben
dvojnice
dude
zvonec
cink
šalmaj
tamburin
triangel

Srednjeveška posvetna glasba praviloma ni bila peta v latinskem jeziku. Viteška lirika je bila neposredno povezana z glasbo in tako so bili pesniki hkrati tudi skladatelji ali pa vsaj improvizatorji.

Na Slovenskem so, kolikor je danes znano, delovali najmanj trije srednjeveški viteški pesniki, ki so ustvarjali v nemškem jeziku. Imenovani so po gradovih – Žovneški, Gornjegrajski in Ostrovrški. V naših krajih so bivali tudi slavni vitezi in pesniki, kot so Wolfram von Eschenbach, Walther von Vogelweide in Oswald von Wolkenstein. Slika prikazuje pesnika, ki ga imenujemo Žovneški (izvirno Der von Sounegge). Razvaline gradu Žovnek si lahko ogledamo v bližini Polzele.

Iz česa je bilo izdelano glasbilo, ki ga prikazuje zgornja slika? Katera dragocena živalska surovina je bila do 20. stoletja pogosto uporabljena pri izdelavi glasbil?

V Sloveniji so danes organizirane številne srednjeveške prireditve in festivali, kjer lahko poleg prikaza tedanje kulture in prebivalstva s kostumi slišimo tudi posamezne srednjeveške skladbe. Navadno prireditve vključujejo tudi renesančno glasbo. Koralno petje je danes v Sloveniji najbolj priljubljena srednjeveška glasbena zvrst. Deloma ga gojijo skupine katoliških duhovnikov, deloma pa laiki, izmed njih najbolj izstopa Koralni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani in oziroma zbori pod vodstvom njegovega ustanovitelja, prof. Toneta Potočnika.

<NAZAJ
>NAPREJ92/248