V baroku se je razvila posebna oblika, to je oratorij, s katerim naj bi Cerkev pridobila zaupanje vernikov in si povrnila ugled.
Oratorij je posebna oblika cerkvene glasbe, ki prikazuje dramsko dogajanje brez gledališkega odra. Nastal je kot plod protireformacije. Oblikovno je iz posvetne oblike (opere) prevzel nekatere dele, kot sta na primer recitativ in arioso.
Oglej si notni zapis oziroma besedilo pri oratorijih Bacha in Händla. Kakšna je najpogosteje vsebina oratorija?
Cerkev je podpirala tudi ustvarjanje na področju cerkvene glasbe (musica sacra). S tovrstno glasbo je želela utrditi verska čustva vernikov ter povzdigniti slovesnost in dostojanstvo bogoslužja. V baroku se še vedno izvajajo gregorijanski koral, motet in maša.
V prejšnjih poglavjih (Glasba v srednjem veku in Glasba v renesansi) si že spoznal mašo kot glasbeno obliko. Opiši jo.
V baroku je moč opaziti tudi razcvet pesmi, ki s svojo vsebino odsevajo značilnosti tega obdobja. Bolezen, kuga, smrt, ples, narava, stiska, vojna so pogoste vsebine pesmi, ki se pojejo večinoma v hišnem krogu in ob različnih priložnostih, kot so pogreb, zabava, poroka ...
V nadaljevanju poslušaj pesem The three Ravens, priredbo poklicnega pevca Thomasa Ravenscrofta (1590–1635), ki je že kot mladenič zbiral različne pesmi. Pesem The three Ravens je stara angleška balada.