Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Razvoj instrumentalne glasbe v baroku

Instrumentalno glasbo bomo v poglavju spremljali ob pomembnejših glasbilih in instrumentalnih zasedbah (komorne in orkestrske).

Osrednjo vlogo v baroku ima klavirska glasba, s katero na splošno označujemo glasbo za inštrumente s tipkami: orgle, čembalo in klavikord. Pomembnost klavirske glasbe je treba pripisati večglasju (polifoniji) in dejstvu, da omenjena glasbila lahko izvajajo basso continuo.

»Orgle so v baroku inštrument vseh inštrumentov, ki skoraj vse druge inštrumente vsrkajo vase.« (Praetorius, 1618) S svojim močnim, jasnim, bleščečim in prazničnim zvokom krepijo duhovnost vernega ljudstva ter v vsakem pogledu zadovoljujejo baročne zahteve po mogočnosti in blišču.

Na razvoj instrumentalne glasbe je vplivala na eni strani polifonija, na drugi pa monodija, ki je našla svoj prostor v baroku in narekovala razvoj novih oblik: suite in sonate.

Vsako obdobje v glasbi pozna svoje značilne plese. Ali morda veš, katere plese so plesali v renesansi? Kateri od teh plesov bodo postali del baročne suite?

Nova oblika, ki se je pojavila v baroku, je suita. Vsak stavek ima močan ritmični značaj in je stiliziran ples, kar pomeni, da ni namenjen plesanju, ampak poslušanju. Imena nam povedo, od kod plesi izvirajo: pavana iz Padove, alemanda iz Nemčije, sarabanda iz Španije, gigue iz Anglije (Škotske, Irske), courante iz Francije. Pozneje so se tem stavkom pridružili še naslednji plesi: menuet, gavota, bourrée, rondo, rigaudon, chaconne ter stavki, ki nimajo plesnega značaja, kot so uvertura, air in preludij.

Kot zvočni primer orkestralne suite najprej poslušaj odlomek Allegro deciso iz suite Glasba na vodi, ki jo je G. F. Händel napisal za praznovanje na Temzi.

Poslušaj odlomke stavkov iz Partite v c-molu za klavir J. S. Bacha.

Poslušal si stavke iz Bachove Partite v c-molu. Na podlagi zvočnih primerov poskušaj ugotoviti:

  • V katerih taktovskih načinih so napisani stavki?
  • Kakšen značaj imajo posamezni stavki?

<NAZAJ
>NAPREJ111/248