Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Concerto grosso je šele od sredine 17. stoletja postal značilna zvrst baročne instrumentalne glasbe. V njem sodeluje manjša skupina instrumentalistov (godala, včasih okrepljena še s pihali oziroma trobili). Značilnost te zvrsti je izmenjava vseh (tutti) s solistom (solo – navadno violina).

Poslušaj še en primer concerta grossa, tokrat Corellijev.

V baroku so godala doživela izreden razvoj. Ali morda veš, kateri so bili znani baročni izdelovalci godal?

Solo koncert se je razvil iz concerta grossa. Ob skupini instrumentalistov solist igra solistične dele, ki od njega zahtevajo tehnično virtuoznost.

Za primer poslušaj odlomek iz Vivaldijeve skladbe Štirje letni časi (Pomlad).

Koncert z naslovom Pomlad, ki si ga poslušal, je del znane Vivaldijeve skladbe Štirje letni časi. Preostali stavki (koncerti) te znane skladbe nosijo naslove: Poletje, Jesen in Zima. Kako imenujemo glasbo, ki ima jasne, nedvoumne naslove, iz katerih je možno razbrati vsebino?

Katero glasbilo je upodobljeno na spodnji sliki?

Lutnja je bila zelo priljubljeno domače glasbilo v baroku vse do leta 1650, ko je na njeno mesto prišel čembalo. Lutnjo so v baroku uporabljali za pesemsko spremljavo in kot basso continuo v komorni in orkestrski glasbi.

Pregled najpomembnejših instrumentalnih baročnih oblik, ki si jih spoznal v tem poglavju:

  • svobodne oblike: tokate, ricercare, canzone, pastorale, variacije,
  • oblike, vezane na koral: koralna partita, koralne variacije, koralna fantazija, koralni preludij, koralna fuga,
  • suita (za posamezno glasbilo ali orkester): alemanda, couranta, sarabanda, pavana, gavota, gigue, menuet, bourrée, rondo, rigaudon, chaconne, uvertura, air, preludij,
  • sonata: sonata da chiesa, sonata da camera,
  • concerto grosso,
  • solo koncert.

<NAZAJ
>NAPREJ113/248