Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Ozemlje današnje Slovenije je bilo v baroku del notranjeavstrijskih dežel in Beneške republike. Vpetost slovenskega ozemlja v teh deželah se je kazalo tudi v glasbenem ustvarjanju.

Za razvoj glasbe na Slovenskem v 17. in 18. stoletju so imeli pomembno vlogo:

mesta, verske ustanove, zasebna plemiška domovanja.

Glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje skladb s posvetno ali cerkveno vsebino je bilo povezano s praktičnimi potrebami.

Za slovensko ozemlje je prelomno leto 1598, leto začetka protireformacije, ki je zaznamovalo celotno kulturno ustvarjanje

Prav tako kot v drugih deželah zunaj slovenskega ozemlja je moč zaznati nasprotje med plemstvom na eni strani ter navadnim ljudstvom na podeželju in pretežnim delom meščanov na drugi strani.

Plemstvo je čedalje bolj izobraženo ter ima možnost in sredstva za organiziranje različnih koncertov in gledaliških predstav, s čimer prihaja v stik z vsemi novostmi novega stilnega obdobja. Navadno ljudstvo in večji del meščanstva sta pretežno neizobražena in prihajata v stik z umetno glasbo prek cerkvenih ustanov, čeprav na poljudnejši ravni. 

V 17. in 18. stoletju je na Slovenskem delovalo več različnih skladateljev, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno prispevali k razvoju glasbenega baroka: Isaac Posch, Gabriello Puliti, Janez Krstnik Dolar, Gabriel Plavec, Janez Bertold Höffer...

Še enkrat poslušaj skladbe, ki si jih slišal v poglavju. Kdo so njihovi skladatelji?

Preizkusi svoje znanje v križanki in nato preveri svoje odgovore.

<NAZAJ
>NAPREJ121/248