Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Dopolni imena nekaterih najvidnejših glasbenikov in skladb zlatega obdobja slovenske popevke med letoma 1962 in 1983. Jure Robežnik (Na vrhu nebotičnika), Elda Viler (Zlati prah imaš v očeh), Mojmir Sepe – »Mojzes« (Zemlja pleše), Ati Soss (Včeraj, danes, jutri), Berta Ambrož (Brez besed ), Stane Mancini (Mandolina), Jože Privšek (Silvestrski poljub ), Janko Ropret (Ljubljančanke), Bojan Adamič (Ko boš prišla na Bled ), Lado Leskovar (Malokdaj se srečava), Tadej Hrušovar (Dan ljubezni ), Rafko Irgolič (Moj črni konj), Ditka Haberl (Mlade oči).

Skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je na sliki slovenska progresivna glasbena skupina, ki v svojih skladbah združuje številne glasbene zvrsti in sodeluje v različnih crossover projektih. To je:

Po letu 2000 se je na slovenski sceni zvrstilo več koncertov popularne glasbe ob spremljavi simfoničnih orkestrov. Pri največjih prireditvah je sodeloval Simfonični orkester RTV Slovenija, sicer pa projektni orkestri, sestavljeni bolj ali manj iz glasbenikov, ki že igrajo v profesionalnih orkestrih. Nastopali so Helena Blagne, Jan Plestenjak, Neisha, skupine Dan D, Tabu, Laibach, The Stroj, Siddharta (z rekordnim obiskom na bežigrajskem stadionu leta 2003) in drugi. Kakšne so značilnosti tovrstnih glasbenih aranžmajev in izvedb?

Kateri so znani slovenski popularni glasbeniki, mojstri in virtuozi na glasbilih, vendar ne nastopajo kot pevci?

Ob porastu tržno naravnane popularne glasbe, ki se razširja tako v mestih kot na podeželju, smo priča opuščanju ljudskega pesništva in poustvarjanja. Tudi po slovenskih vaseh ljudje drug drugega ne sprašujejo več, kaj pojejo, temveč kaj poslušajo. Pristno ljudski slovenski melos izginja. Velik vpliv na to, kaj poslušamo, ima kapital.

Ironično, da najpomembnejši element današnje popularne glasbe večinoma sploh ni glasba, temveč besedilo. To se izrazito kaže pri generično komponiranih pop skladbah, ki so po letu 2000 začele preplavljati svetovne trge. Po pomembnosti sledi še vizualna podoba.

Kateri stereotipi o značaju Slovencev so v pesmih najpogosteje prisotni? 

Slovenska regionalna in narodna geografska identiteta je opazna v besedilih ljudske in popularne glasbe. Dopolni imena izvajalcev in skladb, ki jo poudarjajo.

Vlado Kreslin (Z Goričkega v Piran), Magnifico (Ljubljana–Portorož), Zaklonišče prepeva (Prokleta je duša slovenska), Ana Pupedan (Moja domovina), Kontrabant (Prekmurje, moje Prekmurje), Anika Horvat (Lahko noč, Piran), Avseniki (Na Roblek), Potepuhi (Štajerc), Boris Kopitar (Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi), Aleksander Mežek (Siva pot ), Tomaž Domicelj (Slovenskega naroda sin), Chateau (Mlinar na Muri ), Atomik Harmonik (Skupaj za Slovenijo), Gianni Rijavec (V meni bije slovensko srce), Beneški fantje (Pojdem v Benečijo).
<NAZAJ
>NAPREJ218/248